Kako naj se starši soočimo z nemotiviranostjo, slabo samopodobo, tesnobo in depresijo otrok in mladostnikov ter kako naj jim pomagamo, da bodo v času epidemije lažje krmarili skozi šolske obveznosti? O tem sta nam spregovorila psiholog in dr. zakonske in družinske terapije Miha Rutar ter zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc.
Ključna je uglašenost starša na otrokove potrebe
Starši se pogosto sprašujemo, kako krmariti med popustljivostjo in strogostjo. Dr. Miha Rutar pravi, da enoznačnega odgovora na to vprašanje ni mogoče podati, svetuje pa, da se pri iskanju prave poti v vzgoji starši opirajo na koncept varne navezanosti. Spodbuja, da se uglasijo na otrokove potrebe, zaznajo njegovo stisko in najdejo odgovor nanjo (z besedami, dejanjem, spodbudo …), pri čemer pa morajo biti previdni, da jih otrokova stiska ne preplavi.
Dr. Rutar je v pogovoru spregovoril tudi o tem, kako prepoznati razliko med mladostniško muhavostjo in nemotiviranostjo ter depresijo. Opomnil je, da je muhavost povsem normalen pojav v najstništvu, ki ga je potrebno sprejeti. Pozorni pa je potrebujemo biti, kadar starši opazijo, da so nihanja v razpoloženju mladostnika zares globoka, kadar se najstnik umakne iz svoje socialne sredine, kadar postaja apatičen, kadar starši opazijo agresijo, motnje prehranjevanja, povečano razdražljivost in intenzivne izbruhe … Zelo pozorni morajo biti tudi takrat, kadar opazijo, da je otrok nagnjen k samopoškodovanju.
“Če tesnobo samo razumem, se nič ne spremeni.”
Naš sogovornik je ob koncu pogovora spodbudil še k temu, naj bodo starši otrokom in mladostnikom v času epidemije še bolj v oporo (ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih). Pravi, da samo razumevanje tesnobe le-te še ne zmanjša, zato je pomembno, da se starši najprej trudijo otroku prisluhniti, potem pa mu tudi pomagajo poiskati prvi korak k premagovanju strahov in stisk, ki jih doživlja.
Zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc pa je spregovorila o tem, kako pomagati otroku, da se bo v času epidemije lažje soočal s šolskimi obveznostmi.
Spodbuja, da družine v vsakdan vpeljejo rutino, ki omogoča vsem članom v družini občutek varnosti. Predlaga, da si dnevno vzamejo čas za gibanje na svežem zraku, za branje, igranje družabnih iger ter za gospodinjska opravila, ki naj jih opravljajo skupaj. Podala je tudi kar nekaj predlogov, kako naj si družine organizirajo čas, da bodo lažje uskladile vse obveznosti svojih otrok in mladostnikov ter obveznosti, ki jih staršem nalaga služba.
Vabljeni k ogledu in poslušanju!
Preberi še:
- Kako odgovoriti na stiske otrok in mladostnikov, ki so posledica epidemije? (VIDEO)
- Kako pomagati najstniku, ki je med epidemijo predvsem pred računalnikom in osamljen?
- Kaj se med epidemijo dogaja v glavah naših otrok?
