Kako pomagati deklicam ohraniti samozavest?

Foto: Canva

Majhne deklice so praviloma samozavestne. Upajo si tvegati, upajo si pasti, pa še vedno zaupajo vase. Vendar se že pri okoli 8. letih to obrne na glavo. Kar naenkrat postane prej samozavestna deklica polna dvomov vase. Samozavesti ni več. Kaj se zgodi?

Katty Kay in Claire Shipman, avtorici knjige The confidence code for girls, pravita, da so v času približevanja puberteti deklice podvržene družbenim pogledom, ki jim govorijo, naj bodo previdne, naj cenijo popolnost in naj se izogibajo tveganju za vsako ceno. Velikokrat h krepitvi teh sporočil pripomorejo tudi starši. Svoje doda še estrogen, ki preplavlja dekliške možgane in povečuje čustveno inteligenco. To deklicam omogoča, da bolje prepoznavajo čustva, so bolj pozorne, a tudi bolj previdne. Zaradi vsega tega ni več prostora za tveganje in neuspeh.

Dekleta so pod pritiskom, da morajo vse narediti prav. Vendar je to napačna lekcija za življenje. Prava je, da preizkušamo in se učimo iz svojih napak. Da tudi pademo, a potem vstanemo in gremo naprej.

Visoka pričakovanja

Pričakovanja do deklet so zelo visoka. Biti bi morale uspešne in »dobre«, kar koli že to pomeni. In ker so nagnjene k temu, da bi ugajale drugim, so seveda pod veliko večjim pritiskom kot fantje, ki lažje tvegajo in se ne sekirajo toliko, če jim spodleti. Tudi šolanje na žalost zelo močno vpliva na samopodobo deklet. Tudi tu so pod pritiskom, da morajo vse narediti prav. Vendar je to napačna lekcija za življenje. Ne gre za to, da nam vedno vse uspe in smo popolni. Gre za to, da preizkušamo in se učimo iz svojih napak. Da tudi pademo, a potem vstanemo in gremo naprej. To je tisto, kar je prava življenjska lekcija in tisto, kar nas naredi močne.

Fenomen perfekcionizma

Pritisk na dekleta je velik. Družbeni mediji so polni »popolnih« podob deklet, s katerimi se običajno dekle nenehno primerja. Svoje prispeva tudi način delovanja ženskih možganov. Ker imamo bolj aktiven prefrontalni korteks, bolje predvidimo posledice in je zato bolj verjetno, da bomo izbrale varnejše možnosti in ne bomo toliko tvegale. Poleg tega, da bolje vidimo posledice, pa nas zanje tudi bolj skrbi.

Vse skupaj vodi v to, da pretirano razmišljamo, kar dekletom onemogoči, da bi s poskušanjem in neuspehi gradile svojo samozavest. Ker poskušajo doseči popolnost, kar je seveda neuresničljiva naloga, to pomeni, da jim ne sme spodleteti, zato tudi ne bodo tvegala.

Ko dekleta preizkušajo nove stvari, ko uspejo osvojiti nekaj težkega, njihova samozavest raste.

Pomembnost tveganja

Zaupanje si lahko pridobimo le skozi proces, kjer je potreben boj in tudi neuspeh. Ko dekleta preizkušajo nove stvari, ko uspejo osvojiti nekaj težkega, njihova samozavest raste. Če vedno delajo le tisto, kar že znajo in v čemer so dobre, ne bodo mogle graditi samozavesti.

Pomembno je tudi, da se znamo starši kontrolirati. Upreti se moramo močnemu impulzu, da bi svojim hčerkam pomagali krmariti njihovo življenje. Dovoliti jim moramo, da kaj zamočijo, da delajo napake in da same ugotovijo, kako se soočiti z njimi. To je včasih zelo težko, saj jim intuitivno želimo pomagati, vendar je hkrati edini način, da jim omogočimo rast v samozavesti.

Velikokrat imamo mame s tem več težav kot očetje. Očetje veliko lažje spustijo nadzor in hčerki dovolijo, da tvega. Mame pa pogosto ovira naše lastno nezaupanje vase in pričakovanja, ki jih gojimo do hčere. Od hčera pričakujemo več, kot se je pričakovalo od nas. In jih ocenjujemo bolj, kot smo bile ocenjevane same.

Pomembno je tudi, da se znamo starši kontrolirati. Dovoliti jim moramo, da kaj zamočijo, da delajo napake in da same ugotovijo, kako se soočiti z njimi.

Ključ do samozavesti

Tveganje in neuspeh sta ključnega pomena. Pomembno je tudi, da nehamo negativno razmišljati. Za dekleta je največje tveganje to, da ostanejo pristna. Ker biti to, kar v resnici si, in to pokazati svetu, je za dekle zastrašujoče. Več kot polovica odraščajočih deklet čuti pritisk, da morajo biti popolne. Težave imajo s sprejemanjem tega, kar dejansko so. Obremenjujejo se s tem, da bi morale biti takšne, kakršne mislijo, da si drugi želijo, da bi morale biti.

Vendar ne morejo biti samozavestne, dokler niso zares to, kar so. Zato jih moramo spodbujati in voditi, da najdejo svoje strasti, da se izrazijo, da tvegajo in postanejo močne in odporne. Le to jim bo dalo samozavest, da bodo lahko zrasle v odločne in opolnomočene ženske.