Kako krepiti dobre odnose med sorojenci?

Foto: Canva

Sorojenci so nekaj čudovitega. Njihova vez, če je spletena dobro, bo celo življenje igrala izjemno vlogo. Najprej v otroški igri, kasneje v najstniškem zaupništvu in v odrasli dobi v iskrenem prijateljstvu.

Pa vendar odnosi niso preprosti. Poznamo mnogo primerov, ko so sorojenci med seboj sprti in morda celo sovražni.  Naloga staršev je, da že v mladi dobi skušamo otroke vzgajati za dobre medsebojne odnose in jih krepiti.

Otroci se odnosov šele učijo

Včasih opazujem svoje otroke, kako so se pripravljeni za najmanjšo stvar skregati do konca. Toliko, da bodo medsebojno Otroci so pravi nepopisan list. Če jih bomo od majhnega spodbujali k prijateljstvu in spoštovanju drug drugega, se jih bo to prijelo.padli tudi kakšni udarci ali brca. In kar ne morem verjeti, da to zaradi zadnje frnikole, ki se ne more deliti na štiri dele. Seveda, nekdo bo moral popustiti in nihče noče. Morda na videz preprost problem. A oni se odnosov še učijo.

Otroci so pravi nepopisan list. Odprti so za naše misli in ravnanja. Če jih bomo od majhnega spodbujali k prijateljstvu in spoštovanju drug drugega, se jih bo to prijelo. Kako lahko krepimo odnose med sorojenci?

Izogibajmo se primerjavam med otroki

Vsak otrok je svet zase. Ima svoje dobre lastnosti in svoje šibke točke. Starši se tega zavedamo, a otroke pogosto ne znamo spodbuditi na pravilen način. Vsi smo že slišali opazke: »Glej, kako zna Zala lepo sedeti in se učiti, iz nje bo še kaj, ti, Tine, pa samo tečeš naokoliPrimerjavam z drugimi otroki se moramo nujno izogibati. Otroku jasno povejmo svoje zahteve in pri njih vztrajajmo ne glede na to, kakšni so drugi.

Mnogo pripomb starši naredimo kot primerjave: »Vidiš, Zala, Monika zna pa lepo jesti, ne pa ti, ki packaš z rokami.« »Monika, Zala ima tako urejeno frizuro, ti pa si kot strašilo …« Učinki takšnih stavkov pa so ravno nasprotni od naših želja – namesto da bi dosegli, da spremenijo vedenje, otežimo odnose.

S primerjavami spodbujamo medsebojno tekmovalnost in občutek, da mora biti nekomu podoben oziroma da mora biti kot sorojenec. Zaradi različnosti karakterjev to pogosto niti ni mogoče. In namesto da bi svojega sorojenca vzel kot nekaj dobrega, začne nanj gledati kot konkurenco. Seveda se tega ne zaveda, vsaj ne v začetku. V dobi odraščanja pa to privre na plano in povzroči marsikatero razpoko v odnosih.

Zato se moramo primerjavam nujno izogibati. Otroku jasno povejmo svoje zahteve in pri njih vztrajajmo ne glede na to, kakšni so drugi.

Ne spuščajmo se v prepire med sorojenci

Če to ni nujno potrebno, pustimo, da otroci odnose uredijo sami. Vsak dan jim kar nekajkrat povemo, kaj je prav in kaj ne, in oni dobro poznajo vsa pravila. In če jim pustimo priložnost, se med seboj tudi dobro zmenijo. Starši pa pogosto želimo stvari »na hitro« urediti. Tako sodimo, dajemo kazni, zaščitimo enega, ljubkujemo drugega …, čeprav nas verjetno niti ni bilo zraven, ko se je prepir zgodil.Sami smo prvi in najmočnejši zgled otrokom.

Če otrokom pustimo, da v svojih odnosih postopoma rastejo, jih usmerjamo, a pustimo, da rešijo stvari sami, se hitro naučijo, kdaj popustiti, kdaj biti tiho in se dogovoriti med seboj. Seveda pa jim bodimo zgled v svojih odnosih – saj poznate pregovor, ki velja tudi za nasproti spol – kakšna mati, takšna hči … Sami smo prvi in najmočnejši zgled otrokom.

Vzemimo si čas za vsakega otroka posebej

Če je otrok v družini več, se lahko zgodi, da je kakšen od njih spregledan. Ali da se čuti zapostavljenega, morda celo manj ljubljenega. Ne dopustimo, da se to zgodi. Če otrok ne bo čutil ljubezni staršev, bo vedno iskal njuno pozornost, do sorojencev pa ne bo mogel vzpostaviti pravega odnosa.

Ko je le mogoče, si vzemimo čas za vsakega otroka posebej. Morda je to pet minut pred spanjem, ko se preprosto uležemo k vsakemu otroku v posteljo in z njim poklepetamo. Morda je to na poti na kakšno aktivnost, skupni sprehod psa. Ali pa načrtno dopoldne z otrokom ob rojstnem dnevu. Ustvarimo si priložnosti, ko imamo čas samo zanj. To bo okrepilo vezi z vami pa tudi med sorojenci, saj bo vsak imel svojo vlogo v družini.

Naučimo jih odpuščati

Kako pomembno je v odnosih, da znamo reči oprosti in se opravičiti. Nemogoče je, da se ne bi nikdar skregali ali da bi se vedno imeli zgolj lepo. Različnost karakterjev vedno prinese drugačne poglede na iste stvari, drugačni pogledi pa prepir.

Ko je le mogoče, si vzemimo čas za vsakega otroka posebej.A če otroke vzgajamo v duhu odpuščanja, v duhu sprave, se hitro naučijo, da, kljub temu da kdaj zamočijo, še vedno ostajajo ljubljeni. Na začetku, ko so še majhni, jih spodbujajmo k posojanju, k temu, da kdaj popustijo in da ni vedno po njihovo. In predvsem k besedi “oprosti”. Kasneje pa tudi k nesebični pomoči ali k služenju bližnjemu.

To ne bo le dota v odnosu med sorojenci, ampak tudi za vse ostale odnose, ki jih bodo gradili v življenju.

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja