Potreba po druženju je tako pri fantih kot pri dekletih naravna in temeljna. Vendar je glede na spol zelo različno izražena.
Prav zaradi različnih potreb, ki jih ob druženju zadovoljijo, se pojavi grupiranje. V določenih obdobjih se zaradi tega otroci igrajo tudi ločeno po spolu.
Fantje potrebujejo akcijo
Fantje potrebujejo veliko gibanja, merjenja moči, preverjanja svojih sposobnosti v primerjavi z drugimi vrstniki, potrebujejo akcijo, v sebi so tekmovalni, hitro se odzivajo in so polni energije, ki jo morajo izraziti na funkcionalen, ustvarjalen, sproščen in socialno sprejemljiv način. Vse omenjene potrebe so pri fantih normalne, zdrave in se morajo v polnosti izraziti in imeti možnost, da jih fantje razvijajo. Prek igre in športa se dokopljejo do občutkov uspešnosti in tudi obvladovanja določenih spretnosti. Fantje se večinoma družijo v skupinskih igrah, športu, ustvarjanju …
Družina
Ob starših dobi občutek in zavest, da je v nečem posebej spreten, da je določeno področje njegova domena.V primarni družini – zibelki zavedanja sebe, svoje edinstvenosti, sposobnosti, želja in občutij – ima fant najboljše možnosti, da v sebi odkrije, kaj mu najbolj leži, kaj so njegove prednosti, v čem je res dober, kaj ga veseli, na kaj je lahko ponosen, kaj lahko še naprej razvija … Ob starših dobi občutek in zavest, da je v nečem posebej spreten, da je določeno področje njegova domena. Tudi kasneje v življenju bo lahko sledil svojim željam, svojim sposobnostim in spretnostim ter razvijal tiste, ki mu bodo še posebej pri srcu.
Ko družina postane pretesna
Družina za poln fantov razvoj na vseh omenjenih področjih ni dovolj. Že kmalu fantek začuti, da se mora preveriti med vrstniki. Ob njih mora preveriti to, kar je ob starših začutil. Pohvaljen, sprejet, spoštovan mora biti tudi od vrstnikov, prijateljev. Ob njih, ki jih doživlja kot sebi enake, mora preveriti svojo moč, svoje spretnosti, sposobnosti, prednosti …
»To je moj prijatelj«
Vsak fant potrebuje svojo druščino, kjer se počuti sprejetega, kjer igrajo »njegov šport« in »njegove igre«. Prav tako vsak fant potrebuje svojega prijatelja. Zato jih je zelo škoda siliti, da morajo vedno vsakega sprejeti medse, saj so v obdobju, ko socialno in psihično tega še niso zmožni dojeti. V celotnem predšolskem obdobju so namreč še zelo egocentrični. To jim pomaga pri izgradnji njihove edinstvenosti.
Grupiranje, ki se ga odrasli pogosto ustrašimo, je posebej izrazito v vrtcu, posebej pri dekletih.Tudi kasneje v življenju se bodo na podlagi takih izkušenj laže znašli, saj jih ne bo strah izbirati in razvijati tistega dela sebe, za katerega čutijo, da so poklicani. V nasprotnem primeru pa bodo razvijali področje, za katerega se nikoli niso počutili zares kompetentnih, ampak so ga razvijali zaradi želja drugih. To pomeni, da so že kot majhni delali usluge, ki pa se jih niso zavedali. Na tak način niso nikoli mogli svobodno izraziti in izpeljati svojih idej ter želja. Potlačili so jih zaradi strahu in sramu odraslih ob tem, da ne bodo dovolj pozorni ali vljudni do ostalih otrok.
Ne bojmo se grupiranja
Grupiranje, ki se ga odrasli pogosto ustrašimo, je posebej izrazito v vrtcu, posebej pri dekletih. Tam imajo otroci več možnosti izbiranja med tem, s kom se bodo igrali. Vendar je vsak otrok edinstven in ima zelo različne potrebe po načinu druženja z vrstniki. Odrasli, ki z otroki živijo, morajo biti na to pozorni in otroka vzeti resno v njegovih željah in potrebah.
Spoštovanje in razmejitev
Otroci vejo, kaj jim ustreza, le prisluhniti jim moramo, pa bomo vse izvedeli!Edino, na kar je potrebno fante opozarjati in biti stalno pozoren in ob njih, je, da v takih druženjih in grupiranju ostajajo spoštljivi drug do drugega. Odrasli nikoli ne smemo dovoliti, da vrstnike ponižujejo ali so do njih celo grobi le zato, ker jim njihove ideje ali družba ne ustreza. V takem primeru ga mirno umaknemo iz skupine in umirimo. S tem zagotovimo, da ohrani svoje dostojanstvo in se v skupino vrne, ko je tega telesno sposoben.
Otroci vejo, kaj jim ustreza, le prisluhniti jim moramo, pa bomo vse izvedeli!
Več: Kako in zakaj se družijo dekleta?
Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok; spremljate jo lahko tudi v nizu oddaj Srce na iskreniPLUS.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
