Kako govoriš z menoj?

Thumbnail

Lep pogovor – podobno kot ples, plavanje ali vožnja avta – lahko teče samo, spontano.

V našem vedenju sta dve vrsti spontanosti. Ena je nagonska, ki je skupna z živalskim svetom: spontano dihamo, prebavljamo, se odzivamo na dražljaje … Druga spontanost pa je tista, ki si jo pridobimo kot navado z zavestnim učenjem.

Ko se človek zavestno in po učinkoviti metodi uči lepšega komuniciranja in sožitja, je to naporno delo, ki nikakor ni spontano.Za to slednjo obliko spontanosti nimamo prirojenega programa v genih, imamo pa prirojene sposobnosti, tega se lahko naučimo. Take so vse sposobnosti za sožitje: znanje materinega in drugih jezikov, način pogovora, vedenje v stiku z drugimi, ravnanje v osebnem odnosu in poslovnem sodelovanju itd.

Vsega tega se najprej naučimo nevede v družini in v družbi, od pubertete naprej pa lahko svoje življenje usmerjamo svobodno in se učimo tega, kar sami izberemo. Od 20. leta starosti se torej za slabo komuniciranje nimamo več na koga izgovarjati, saj je odvisno samo od nas, ali se učimo lepega sožitja in komuniciranja ali se prepuščamo naučenim vzorcem iz rodne družine in spontanemu prevzemanju novih iz družbenega okolja.

»Ko se človek zavestno in po učinkoviti metodi uči lepšega komuniciranja in sožitja, je to naporno delo, ki nikakor ni spontano. Čim bolj pa osvaja navado dobrega komuniciranja, tem bolj spontano mu gre – podobno kot vožnja avta vajenemu vozniku. Seveda pa je treba biti v odnosih pozoren na pasti in na svoje značajske slabosti,« pravi dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka.

Med možem in ženo lahko zaradi neuspešne komunikacije pride do potlačevanja, tihih dni, pometanja pod preprogo, očitanja, potlačevanja neprijetnih občutkov …V knjigi “Kako govoriš z menoj? – O dobri in slabi komunikaciji med partnerjema” je 10 nasvetov za dober pogovor med možem in ženo.

Za tistega, ki govori, je pomembno, da se odpre in opiše svoje potrebe, misli in občutke v prvi osebi ednine, da ne posplošuje, ampak govori o konkretnih dogodkih in dejanskem obnašanju v določenih okoliščinah ter se drži pogovorne teme, dokler ni dorečena.

Za tistega, ki posluša, pa je pomembno, da pripovedovalcu z očmi, vedenjem in kako kratko besedo jasno kaže svoje zanimanje, s svojimi besedami lahko povzame, kar je slišal, da se oba prepričata, če je povedano prav razumel (to je koristno zlasti takrat, ko je nevarnost za nesporazum), da dodatno vpraša, česar ni dobro razumel, da pohvali drugega za jasno pripovedovanje in pove, kakšne občutke mu je vzbudila pripoved.

Avtorja J. Engl in F. Thurmaier na humoren način opozarjata na limanice, na katere se pogosto ujamemo pri pogovoru in tako obtičimo tam, kamor si nismo želeli. Med možem in ženo lahko zaradi neuspešne komunikacije pride do potlačevanja, tihih dni, pometanja pod preprogo, očitanja, potlačevanja neprijetnih občutkov … Posledica tega je, da zakonca živita drug ob drugem namesto drug z drugim in delujeta drug proti drugemu namesto drug za drugega. Kako se je dobre komunikacije mogoče naučiti?

Večinoma ne znamo oblikovati lepih odnosov, ker se te človeške veščine nismo naučili.Še tako dobro poznavanje pravil komuniciranja ne pomaga, tako kot samo poznavanje cestno prometnih predpisov ne naredi dobrega voznika. Lepše komunicirati se učimo lahko le praktično, podobno kot vožnje v avto šoli.

Večina ljudi misli, da se jim spretnosti dobrega komuniciranja ni treba učiti. Za slabe odnose krivimo druge, češ: oni bi se morali lepše pogovarjati in bi se lahko, če bi le hoteli. V resnici pa redko kdo nalašč začne gojiti slabe odnose v zakonu in družini. Večinoma ne znamo oblikovati lepih odnosov, ker se te človeške veščine nismo naučili ne v družini ne v šoli ne v javnosti. Pa je odločilna za srečo in zdravje.

V knjigi Kako govoriš z menoj? je prikazan tudi tečaj UPS (učenje partnerske komunikacije). Razvili so ga na Bavarskem in ga množično uporabljajo pri cerkveni in civilni službi za pomoč družinam. Res je tako praktičen, da je bolj podoben avto šoli kot običajnim tečajem o komunikaciji. To »avto šolo« za lepšo skupno vožnjo v družinskem sožitju so prevzeli na Inštitutu Antona Trstenjaka (www.inst-antonatrstenjaka.si).

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja