Kaj vse nam sporočajo čebele

Foto: Klemen Klemen

Slovenci smo v svetu prepoznani kot čebelarski narod, ki premore veliko ljubezni do čebel. Zavedamo se njihovega izjemnega poslanstva, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo. Kot narod krščanskih korenin pa imamo čebelarji tudi svojega zavetnika – svetega Ambroža, ki goduje na današnji dan. 

Legenda pripoveduje, da se je Ambrožu še kot dojenčku, spečemu v zibelki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala je začela kričati in klicati na pomoč. Ambrožev oče – izkušen čebelar, je ukazal naj pustijo otroka na miru in tako se je roj čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal otroku ime Ambrozij – ambrozija je namreč grški izraz za mano, iz katere čebele proizvajajo med.

Vsaka tretja žlica hrane na svetu je odvisna od njihovega opraševanja.

Ob prebiranju teh vrstic mi kot čebelarju postane toplo pri srcu, ko pomislim na toplo pomladansko sonce in brenčanje čebel v krošnjah cvetočega sadnega drevja. Cvetoči travniki in gozdovi so domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste čebele, ki tako kot drugi opraševalci igrajo bistveno vlogo v ohranjanju ravnovesja v naravi. Naša kranjica slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo. Zaradi vseh naštetih lastnosti je med čebelarji po svetu zelo cenjena. Tudi sam sem se ob delu s čebelami veliko naučil. Bolj kot jih spoznavam bolj se zavedam, kako pomembna so ta majhna bitja za naš planet in kaj vse nam sporočajo.

V posamezni družini vladata popolna organiziranost in red. Čebelja družina je superorganizem, v katerem je pomembna vsaka čebela posebej in v katerem celotna družina brez posameznih čebel ne more obstati. Pomislite, ena sama čebela ima svoj smisel in namen samo, ko je del celotne družine. Sama zase ne more preživeti. In obratno, celotna družina bo obstala samo, če bo vsaka posamezna čebela opravljala svojo nalogo, ki se tekom njenega življenja spreminja. 

Čebele so zgled vztrajnosti in delavnosti. Ena čebela mora za kilogram medu obiskati kar 4 milijone cvetov in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta. Vsaka tretja žlica hrane na svetu je odvisna od njihovega opraševanja.

Čebele so tudi odlične biološke pokazateljice čistosti okolja. Albert Einstein naj bi ob neki priliki izjavil: “Če bi čebela izginila z obličja sveta, bi človeku ostala ne več kot štiri leta življenja. Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka.” V zadnjih letih, ko smo priča vedno ekstremnejšim vremenskih pojavom, se čebelarji tega še kako zavedamo.

Naj nam ob svojem godu sveti Ambrož izprosi blagoslova v letu, ki prihaja. Od čebel pa se naučimo, da: pridnost bogati, pogum jača, enotnost nas napravi močne.

Komentarji

  1. Če je kdo res priden, navadno rečemo, da je priden kot čebelica. Res je, čebele so nam lahko vsem za zgled delavnosti in organiziranosti.
    Tudi moj stari tata je bil čebelar. Žal je umrl mnogo prezgodaj, je pa čebele prevzel moj stric in moj krstni boter. Spomnim se obiskov pri stari mami: kakšna poslastica je bil domač kruh, namazan z domačim maslom in medom!
    Sedaj s čebelarstvom nadaljuje moj bratranec. In ko včasih pride na obisk, prinese kozarec meda.
    Hvala, drage čebelice in hvala vsem čebelarjem, ki se s čebelicami ukvarjate. Tudi čebelarji si zaslužijo pohvalo!

Komentiranje je onemogočeno.