Kaj si želim, da bi vedela, preden sem prvič postala mama?

Foto: Shutterstock

Stvari, na katere nas nihče ne pripravi, a so še kako pomembne!

Mamice, ki so (nekatere že večkrat) izkusile prilagajanje na dojenčka, smo prosili, naj z nami delijo spoznanja, ki bi jim prišla prav, ko so prvič rodile. Tiste malenkosti, ki nam jih ne povedo na šoli za starše in na katere nas ne pripravi noben priročnik …

Bolj kot karkoli drugega bi imela otroke prej (prvega sem rodila pri sedemindvajsetih). Žal mi je tudi, da ob prvem otroku ni bilo toliko govora o nosilkah, nošenju, skupnemu spanju, koristih dojenja … Z vsem tem sem se konkretneje srečala šele v drugi nosečnosti, za kar sem zelo hvaležna.

Mojca, mama treh otrok

Prav bi mi prišlo zavedanje, da je na nosečnost včasih treba čakati. Mislila sem, da bova imela z možem nekaj mesecev spolne odnose in otrok bo tu. Pa ni bilo tako, trajalo je dolgo, kar je bilo zame zelo stresno. Ko gre za telo, preprosto ne moremo vsega načrtovati.

Maja, mama enega otroka

Nisem si predstavljala, da bodo bolezni tako naporne. A kadarkoli se nekaj zdi težko in naporno, se vedno izkaže, da je že čez kak teden, mesec vse le še spomin.

Melita, mama dveh otrok

Pred otroki sem si materinstvo predstavljala čisto preveč idilično: piknik na dekici, ko se vsi z dojenčkom smejemo in je svet tako čudovit. Takšnih trenutkov je s tremi predšolskimi otroki sicer kar nekaj, a vključujejo celo dopoldne pakiranja, pripravljanja hrane, stresa ob odhodu v razgret avtomobil, previjanja pokakane plenice, pozabljenih vlažnih robčkov, preoblačenja mokrih hlač, dojenja na pol ure, (ne)spanja otrok v neznanem okolju in potem spet pospravljanja, pakiranja, pospravljanja vse krame, ki smo jo (po nepotrebnem) nesli s sabo in izčrpanosti na koncu takega čudovitega dne. Ampak tistih nekaj trenutkov, ko smo se vsi skupaj smejali, je bilo res neprecenljivih. In to je tisto, kar bi si želela, da bi mi nekdo povedal, preden sem postala mama: »Težko bo, velikokrat se bo zdelo pretežko, morda brez smisla. A potem pride trenutek, zaradi česar vse skupaj postane vredno.«

Nataša, mama treh otrok

Prav bi mi prišlo zavedanje, da ne bo vse tako, kot sem si zamislila, da se mi bodo načrti sproti podirali in da je to normalno. Namesto da bi se s tem obremenjevala, bi rajši sprejela dano situacijo.

Eva, mama štirih otrok

Če bi vedela, da bo moral ob mojem sprejemu v porodnišnico mož počakati zunaj (kar je lahko za porodnico zelo stresno), bi se poskusila z osebjem vnaprej dogovoriti, da pride mož z mano vsaj v čakalnico.

Pa da listi surovega zelja zdravijo mastitis (brez antibiotikov!).

Lucija, mama treh otrok

Neprespane noči se vlečejo v neskončnost, ampak ko pogledaš nazaj, vidiš, da je šlo v resnici za kratko obdobje, ki hitro mine.

Maša, mama enega otroka

Če bi vedela, koliko nanese strošek plenic v dveh letih, bi se odločila za pralne.

Manca, mama enega otroka

Preden sem postala mama, bi si želela vedeti, da vsako težko obdobje prej ali slej mine in da imajo tudi težki trenutki svoj čar.

Neža, mama štirih otrok

Kupila bi polovico manj oblek, opreme in igrač za dojenčka. Tri četrtine stvari so se izkazale za nepotrebne. In če za kakšno stvar ugotoviš, da ti manjka, jo pač dokupiš naknadno. Namesto vse navlake bi raje investirala v kvalitetno nosilko.

Katarina, mama dveh otrok

Nisem se dovolj zavedala, da je popoln starš mit. Želela sem delati tako, da bo vse prav, vse najboljše za otroka …, kar me je čisto paraliziralo. Šele sčasoma sem začela sprejemati svoje vsakodnevne padce in stvari, ki jih ne naredim dovolj dobro. Nisem popolna, ampak samo dovolj dobra mama.

Polona, mama dveh otrok

Manj bi me skrbelo, ker je moj otrok počasnejši v razvoju. Pozno je shodil, pozno spregovoril, vedno je bil za vrstniki … Ampak na koncu je vse še prehitro nadoknadil.

Marjeta, mama enega otroka

Nisem vedela, da bo otrok takšna preizkušnja za najin zakon. Prej je bilo vse samoumevno, z otrokom pa sva morala začeti postavljati prioritete ter načrtno graditi in obnavljati najin odnos. Sicer se je zelo hitro začel krhati.

Barbara, mama enega otroka

Manj bi se vznemirjala, kadar dojenčka kljub vsem naporom ne bi mogla pomiriti. Včasih se postaviš na glavo, pa otrok še vedno joka. Ampak če joka v sočutnem naročju, mu to gotovo ne bo pustilo trajnih posledic.

Eva, mama treh otrok

Nisem se zavedala, da bodo izrazi »dopust«, »bolniška«, »konec delavnika« in »vikend« nehali obstajati. Včasih pogrešam sprostitev 8-urnega delavnika. A kljub naporom in trenutkom, ko mi je vse odveč, ni nobene službe na svetu, ki bi bila tako čudovita in izpolnjujoča od materinstva!

Andreja, mama štirih otrok

Opomba: Nekatera imena so na željo sodelujočih mam spremenjena.