Kaj lahko storite, da bo otrok lažje usvojil čas

Vir foto: Shutterstock

Eden od pomembnih izzivov srednjega otroštva je pridobiti si občutek za čas. Otrok mora za to dozoreti in potrebuje mnogo izkušenj, da tedne, mesece, leta in tudi uro in minute vzame za svoje. Šolsko učenje o uri ni enostavno in spada med tiste učne tematike, ki nas lahko ujamejo nepripravljene. Če doma temu ne namenjamo pozornosti, bo odčitavanje ure za otroka najbrž nekaj povsem novega in abstraktnega. Z razumevanjem snovi bo imel morda težave in starši bomo morali vsekakor priskočiti na pomoč. A zakaj se s tem ne bi ukvarjali že prej, namesto da gasimo požare?

Otrok mora dozoreti in potrebuje mnogo izkušenj, da tedne, mesece, leta in tudi uro in minute vzame za svoje.

Se ne bodo vsega naučili v šoli?

Osnovnošolski program predstave o času uvaja postopoma, iz leta v leto. V prvem razredu otroci v okviru spoznavanja okolja ugotavljajo časovni potek in zaporedje dogodkov ter spoznajo časovno enoto teden. V drugem razredu spoznajo koledar, letne čase in tudi že prvi abstraktni prikaz časa, časovni trak. Učijo se o navideznem gibanju sonca in kako je to povezano s potekom dneva. Tretji razred prinese delitev dneva na ure in delitev ure na minute. Tretji razred je tudi prvi, kjer čas dobi svoje mesto v sklopu merjenja pri matematiki.

Imate šolarja? Priskrbite si uro na kazalce

Če imate prvo- ali drugošolca, je dobro imeti v mislih, da bo občutek za čas in poznavanje ure prej ali slej nekaj, kar se bo od njega zahtevalo. Ni potrebno, da se vznemirjamo v zvezi s tem, a nekaj usmerjene pozornosti vsake toliko ne bo škodovalo. Predvsem bodimo pozorni na otrokovo radovednost in izkoristimo trenutke, ko je za to odprt. Kadar razmišljamo o uri in času, razmišljajmo naglas: “Ob pol sedmih bo večerja, zdaj je ura tri. Imamo še eno, dve, tri ure in pol. To bo več kot dovolj, da gremo ta čas še ven!”

Otrok ne bo vsega takoj razumel, a to sploh ni pomembno. Pomembno je, da dobi izkušnjo, kako nam je ura lahko v pomoč in da je to nekaj, kar odrasli ves čas uporabljamo.

Čas najprej zaokrožujemo na najbližjo polno uro, zahtevnost stopnjujemo z zaokroževanjem na pol ure in šele nato uvedemo manjše enote. Otrok ne bo vsega takoj razumel, a to sploh ni pomembno. Pomembno je, da dobi izkušnjo, kako nam je ura lahko v pomoč in da je to nekaj, kar odrasli ves čas uporabljamo.

Tudi z malčkom si vzemite čas za čas

Tematika je abstraktna in otrok mora za razumevanje merjenja časa dozoreti. A to ne pomeni, da se moramo pogovorom o času pri mlajših otrocih izogibati. Malčkom pri razumevanju časa pomagajo vsakodnevne izkušnje in dnevna rutina.

Kdaj imam rojstni dan? – Še petkrat spat.
Kdaj bomo šli ven? – Zdaj greš počivat, potem bo malica, po malici pa gremo ven.
Koliko časa se že vozimo? – Toliko, da bi v tem času lahko pogledali dva Backa Jona.
Za odštevanje kratkih časovnih enot si lahko pomagamo s peščeno uro ali grafičnimi prikazi v spletnih aplikacijah.

Naše (samo)govore o življenju, vesolju, času in sploh vsem bodo otroci sčasoma ponotranjili in v šoli jim bo zato prihranjena marsikatera težava.

Kaj pa, če novembra rojeni triletnik že v začetku leta sprašuje po svojem rojstnem dnevu? Lahko povsem enostavno naštejemo mesece enega za drugim: Sedaj je februar, potem pridejo marec, april … november. Takrat imaš ti rojstni dan. Predstave, kaj vse se bo do takrat še zgodilo, sicer ne bo imel, bo pa slišal zaporedje mesecev in si morda zapomnil, da je rojen novembra.

Lahko pa si vzamemo čas in skupaj z njim podoživimo njemu najljubše dogodke, ki se bodo do takrat še zgodili: Zanima te, kdaj imaš rojstni dan? Joj, do takrat se bo zgodilo še veliko stvari: Najprej bodo maškare! Potem bo posvetilo toplo sonce in na vrtu bodo cveteli tulipani, narcise in druge rože. Takrat bo velika noč, barvali bomo pirhe in spekli potico! Po tem bomo veliko časa preživljali na vrtu: okopavali bomo, sejali, zalivali … V gozdu bo spet ozelenelo drevje. Poleti bodo počitnice: vroče bo in zunaj se boste lahko igrali z vodo. Nič več ne boš potreboval bunde in škornjev. Kar bos boš lahko stekel ven! Zorele bodo hruške, jabolka in nazadnje grozdje. Takrat bodo šli šolarji spet v šolo, ti pa nazaj v vrtec. V gozdu bomo nabirali kostanj in ga doma spekli. Zapadlo bo veliko dežja in spet bomo šli skakat na luže. Jeseni bo z dreves odpadlo listje. Lahko ga boste zmetali na kup in se skrivali v njem. TAKRAT boš imel rojstni dan.

Mnogo je stvari, ki so odraslim samoumevne in za katere se ne zdi vredno, da bi o njih govorili. A otrokom je marsikaj od tega neznansko zanimivo, zato njihova vprašanja vzemimo zares. Lahko so iztočnica mnogih pogovorov, ki zapolnijo tišino v našem vsakdanu in hkrati širijo obzorja. Četudi otroci ne bodo kazali zanimanja, je dobro včasih razmišljati naglas. Naše (samo)govore o življenju, vesolju, času in sploh vsem bodo sčasoma ponotranjili in v šoli jim bo zato prihranjena marsikatera težava.