Ni vsak otrok s preveč kilogrami že predebel

Foto: Shutterstock

Že več let smo priča posebni epidemiji, ki divja tako med odraslimi kot med otroki. To je epidemija debelosti. Da je temu res tako, se lahko prepričamo ob ogledu naključnih fotografij iz osemdesetih let, kjer bi kopalce na plaži danes označili za suhe. Današnje fotografije prikazujejo povsem drugačno sliko. Stanje je še posebej zaskrbljujoče, saj je predebelih tudi že veliko otrok.

Debelost je resen problem, saj pogosto vodi v zdravstvene težave, ne gre pa zanemariti tudi psihološkega vidika, saj imajo debeli otroci pogosto nizko samopodobo in so tudi s strani sovrstnikov deležni posmehovanja, žalitev in izolacije iz družbe. Vse to pa vodi v nezadovoljstvo s samim seboj in s svojim življenjem, v občutek nesprejetosti in osamljenosti. Debelost v otroštvu je tako tudi slaba popotnica za življenje.

Kaj je vzrok?

Da se lahko lotimo reševanja problema, je treba najprej ugotoviti, kje leži vzrok. Ta se skriva v nezdravem življenjskem slogu, kamor sodijo:

  • premajhna telesna aktivnost,
  • uživanje nezdrave hrane, ki vsebuje veliko kalorij, a le malo hranil,
  • pitje pijač, ki vsebujejo ogromno sladkorja,
  • količinsko preveliki obroki,
  • tolaženje s hrano ob stiskah, pod stresom ali ob dolgčasu,
  • premalo spanja, zaradi česar jemo preveč in smo premalo aktivni.

Včasih se vzrok debelosti skriva tudi kje drugje, recimo v hormonskem neravnovesju, na kar lahko pomislite, če otrok sicer zdravo živi, a ima vseeno težave s težo. Večinoma pa je debelost posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo in je tako tesno povezana z nepravilno prehrano ter nezadostno telesno aktivnostjo.

Vse, kar jemo, vpliva na naše telo. Zato je pomembno, da otroci in mladostniki jedo zdravo. Ne samo zato, ker to vpliva na njihovo trenutno samopodobo in počutje, ampak ker vpliva tudi na telesno zdravje v kasnejših letih.

Posledice debelosti

Debelost ni problem le iz estetskega vidika, pač pa je veliko bolj zdravstvena težava. Najpogosteje pri otrocih vodi v povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen. Če k temu dodamo še slabši učni uspeh, nizko samopodobo in občutek nevrednosti, sram, krivdo, negotovost ter osamljenost, vidimo, da imamo opravka z zelo resnim problemom.

Kako lahko otroku pomagate?

Debel otrok ima problem. Vendar debelost ni le njegova težava, zato tudi ne moremo pričakovati, da jo bo rešil sam.

Starši smo tisti, ki lahko največ naredimo. Tako pri preprečevanju debelosti kot pri morebitnemu hujšanju, če je že prišlo do težav s težo. Pri tem lahko starši največ naredimo z zgledom:

  • Omejite čas posedanja za televizorjem ali telefonom. Raje pojdite ven.
  • Po opravkih v bližini pojdite peš ali s kolesom, namesto da se peljete.
  • Poskrbite za skupno telesno aktivnost: kolesarjenje, igranje košarke, nogometa, izlet v hribe, veslanje …
  • Za pitje ponudite vodo ali naravne sokove.
  • Jejte hrano, ki vas bo nahranila, in ne samo nasitila (veliko sadja in zelenjave, polnovredne hrane).
  • Za prigrizke pripravite oreščke in sadje.
  • Jejte počasi in le, ko ste lačni.
  • Ne tolažite se s hrano.
  • Hrane ne uporabljajte za nagrado in tudi ne za kazen.
  • Iz omar odstranite nezdravo hrano, da otrok ne bo izpostavljen vabljivim skušnjavam.
  • Poskrbite za zadosti spanja.

Kar namreč otrok osvoji v otroštvu, to po navadi prenese tudi v odraslost. Bodite otrokom zgled. Če vidijo, da ste aktivni in se ob tem še zabavate, je večja verjetnost, da vam bodo sledili in ostali aktivni tudi v prihodnje. Izbirajte aktivnosti, ki se jih lahko udeležite kot družina: sprehajanje, tek, kolesarjenje, plavanje, smučanje. Pri tem bodite pozorni na otrokove potrebe. Morda se otrok ne bo počutil dobro v kopalkah, kjer je njegovo telo preveč izpostavljeno. Zato je pomembno, da izberete aktivnosti, kjer bo užival in mu ne bo nerodno ali pretežko.

Morda se sliši malo čudno, vendar je res. Ni vsak otrok s preveč kilogrami že predebel.

Hujšanje ni vedno dobra izbira

Za mnoge otroke in mladostnike izbira raznih shujševalnih diet ni pametna odločitev. Njihova telesa rastejo in se razvijajo, zato obstaja nevarnost, da bi jih z dieto prikrajšali za pomembna hranila, ki jih njihovo telo potrebuje. Če je dieta res potrebna, naj poteka pod nadzorom strokovnjaka.

Ni vsaka debelost že debelost

Morda se sliši malo čudno, vendar je res. Ni vsak otrok s preveč kilogrami že predebel. V obdobju odraščanja se namreč rado zgodi, da so otroci bolj buckasti. Ker se telo ne razvija pri vseh enako in tudi ne enakomerno, se pogosto zgodi, da otrok najprej pridobi na teži in se šele nato potegne v višino. In tako iz debelušnega  otročička zraste vitek lepotec ali lepotica. Zato če otrok postane debelušen ob vstopu v puberteto oz. v puberteti, ne delajte panike po nepotrebnem. Poskrbite pa, da bo še naprej gojil zdrave navade. Če ste v dvomih, pa se za nasvet obrnite na otrokovega zdravnika.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Prehranske navade si otrok pridobiva v družini. Otroku moramo privzgojiti pravilen odnos do hrane. Jesti moramo vse, raznovrstno. Nekateri ljudje obrokov sploh ne jedo, potem pa se na skrivaj bašejo s slaščicami ali sendviči.
    V nekaterih družinah npr. sploh ne jedo zelenjave, ne kuhajo minešter. Bašejo se s picami, hamburgerji, bureki, kebabi, pijejo sladkane pijače. Dejstvo je, da je s kuhanjem veliko dela, predvsem z zelenjavo. Samo predstavljajte si, koliko časa ti vzame, če hočeš očistiti veliko skledo radiča za veliko družino, ki si ga nabral vsega umazanega na vrtu.
    Ali pa npr. špinačo: treba jo je požeti, jo sčistiti, oprati, skuhati, skosljati in šele nato jo podušiti. Dosti bolj enostavno je pogreti kupljeno pico ali pa speči meso.
    In potem je tukaj še gibanje, hoja. Otroke se danes vozi prav povsod. Mi smo povsod hodili peš. Nič nam ni bilo težko prepešačiti poti v šolo, h verouku, v trgovino, po opravkih.
    In potem je tukaj še genetika. Nekateri ljudje so suhci že po naravi, drugi podedujejo gene, da so majhni, čokati, zamaščeni.
    Preobilna hrana, premalo gibanja, genetika in morda še kakšna bolezen in zdravila in debelost je hitro tu.

  2. Ali ni zanimivo, da pri tej poplavi zdravil še vedno niso izumili tablete, ki bi zmanjšala apetit? A to le mimogrede. Res je, debelost je postala epidemična in še huje bo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja