Jaz in moj nadomestni Matija

Danes goduje poseben svetnik. Moj. Zgodba o tem, kako so mi ga dodelili, je preprosta in zelo vsakdanja. V mesecih, preden sem se rodila, je preminil moj ded, ki mu je bilo ime Matija, in starša sta se odločila, da me poimenujeta po njem. Nosim seveda žensko različico imena in nekateri oporekajo, da niti to čisto ne drži. Da bi moj zavetnik moral biti Matej. Pa pač ni in z Matijem sva v vseh teh letih postala prijatelja. Je moj zavetnik in jaz njegova varovanka.

Nadomestni apostol

Apostol Matija, je v ožjo družbo apostolov vstopil tedaj, ko jo je zapustil Juda Iškarijot. Juda je v nekem trenutku dojel grozno dejanje svoje izdaje in s tem ni mogel več živeti. Njegovo mesto je tako ostalo prazno in Peter, ki so ga apostoli že priznavali za glavnega, je odločil, kako bodo izbrali novega člana. Najprej so naredili izbor dveh, ki sta se jim zdela najbolj primerna. Pri tem sta bili v pomoč dve Petrovi vodili – mož mora biti eden tistih, ki so bili ob Jezusu vse od začetka njegovega javnega delovanja in moral je videti vstalega Kristusa. Med njima je nazadnje je žreb določil – Matija.

Biti nadomestni

Ko nas kdo izbere za nadomestilo, nikoli ni enostavno. Vedno, ko nekoga nadomestiš, stopiš namreč v uhojene čevlje, ki te v začetku lahko precej žulijo. Stopiš na pot primerjanja in pričakovanj. Vložiti moraš ogromno truda, da si na novo izboriš svoje mesto, svoje stopinje, svoje pravice, svoje zaveznike. Ne gre samo za prilagajanje na novo nalogo. Gre tudi za skoraj obvezno nezadovoljstvo preostalih, ker se je zgodila sprememba. Včasih pa imamo celo grenak občutek, da smo »samo« nadomestilo. Kako je bilo pri Matiju, ne vemo. Lahko pa se skušamo vživeti v njegove občutke in verjamemo, da je pogumno pričal za Kristusa.

Biti »nadomestna« je tudi zame osebno posebno občutenje. Moja oče in mama sta si namreč želela dva otroka. Po prvem otroku je mama imela spontani splav in jaz sem prijokala na svet kot »nadomestna«. Tega nikoli nisem doživljala kot breme, nevrednost, ampak vedno kot izjemno priložnost, ki mi je bila dana. Seveda je pripomoglo predvsem to, da sem bila zaželena in ljubljena. In da nikoli nisem imela občutka, da sem »neka rezerva«.

Pomen imena Matija

Pomen izvira iz hebrejščine in pomeni »moj dar je Bog«. Zdi se mi lepo, da sem, tudi po imenu, za nekoga na tem svetu darilo. In da je moje darilo Bog. Ne želim soditi staršev, ki izbirajo imena kar tako, kot naključen izbor črk, ki se lepo slišijo skupaj. Vseeno pa se mi zdi čudovito darilo otroku, če njegovo ime tudi kaj pove. Če pa mu ob tem podarimo še kakšnega posebnega zavetnika, pa je to sploh celo bogastvo. In sama sem vesela in hvaležna za oboje.

Zavetnik koga in česa je sveti Matija?

Najprej se ustavimo ob njegovem najpomembnejšem pregovoru, ki je v podobnih različicah znan širom po Evropi. »Svet Matija, led razbija, če ga pa ni, ga pa naredi!« Seveda je to vremenski pregovor in govori o tem, da ima Matija moč odločati, ali se bo zima končala ali začela znova. Sveti Matija pa je poleg tega zavetnik gradbenikov (kdo od nas nečesa ne gradi?), tesarjev (obtesati se, da se bomo drug drugemu bolje prilegali), kovačev (prekujmo se, da bomo zares živeli po Božji volji) in vseh, ki delajo z ostrimi orodji (hm, a spada sem zraven tudi oster jezik?). Prav tako pa se k njemu priporočamo zoper neplodnosti v zakonu in nekaterim nalezljivim boleznim. Je tudi zavetnik mladih ob začetku šolanja.

Ste dobili kakšno idejo?

Jaz sem jo. Poleg tega, da se mu bom priporočala, bom skušala živeti tako, da se mu nekega dne pridružim pred Božjim obličjem.