Japonska reprezentanca – navdih za vsakodnevno življenje

Svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga v teh dneh gosti Katar, se je prevesilo v drugo polovico. Predtekmovanje je zaključeno in najboljših 16 reprezentanc je sredi četrtfinalnih bojev, kjer ni več popravnih izpitov.

Kot navijač spremljam svetovna prvenstva od leta 1998, ko sem prvič trdno stiskal pesti za naše južne sosede, s katerimi nas prebivalce ob meji vsekakor vežeta tako ponos na naše hrvaške korenine kot tudi tesno prijateljstvo z ljudmi, ki bivajo le nekaj 100 metrov stran in jih od nas loči le meja.

V zadnjih letih pa si na vsakem prvenstvu izberem ekipo, ki me je navdušila v »nenogometnih« vrlinah. Vsakič znova je kriterij malo drugačen, povezan seveda tudi z leti, ki se nabirajo na mojem EMŠO računu. 🙂

Japonska – ekipa z zgodbo, ki presega nogometno igrišče

Ob koncu letošnjega predtekmovanja sem imel najlažje delo do sedaj. Navdušila me je ekipa, ki je s svojo marljivostjo, nepopustljivostjo, odločenostjo, predvsem pa jasno vizijo presenetila večino nogometnih poznavalcev in tudi nas, ki nogomet spremljamo zgolj z navijaškimi strastmi. Katera država je to? Japonska.

Japonska je bila pred pričetkom tekmovanja uvrščena v skupino s Španijo, Nemčijo in Kostariko in bila s tem pred izredno težko nalogo, da se ob evropskih velesilah uvrsti med najboljših 16 ekip. Ampak to jih ni ustavilo, ravno nasprotno so z navdihujočo igro premagali tako Nemčijo kot Španijo in zasedli prvo mesto v predtekmovalni skupini. Ob tem pa so mi v oči padle še druge vrline, ki jih lahko preslikam tudi v svoje družinsko – očetovsko poslanstvo.

Po bitki počistimo naše prostore in odnose

Japonci so že na prejšnjih tekmovanjih, letos pa spet, najprej navdušili s svojo neverjetno predanostjo redu in čistoči. Navijači so po koncu tekem pomagali pri čiščenju in pospravljanju stadiona, igralci so slačilnico popolnoma pospravili in ob tem pustili še nekaj origamijev, kot zahvalo za gostoljubje.

Pospravimo ne le prostore, ampak naredimo tudi red v odnosih, kajti vtis, ki ga bomo pustili, ni odvisen le od tekme, v katero vstopamo, ampak tudi od tega, kako bomo po zmagah in porazih odreagirali.

A ni to čudovita prispodoba za naša družinska življenja? Ne glede na to, kako se tekme in bitke v vsakodnevnih odnosih končajo, na koncu pustimo pospravljeno okolje, kjer živimo in delujemo. Pa da ne bo pomote, Japonci tudi po porazih pustijo za sabo pospravljene in urejene prostore. Tudi mi, ko se spuščamo v tekmovanje, ki nam ga vsakodnevno servirajo življenjske situacije, smo lahko podobni Japoncem.

Pospravimo ne le prostore, ampak naredimo tudi red v odnosih, kajti vtis, ki ga bomo pustili, ni odvisen le od tekme, v katero vstopamo (npr. v razgreto debato z ženo, v prepričevanje otrok, doseganje svojih ciljev v službi itd.), ampak tudi od tega, kako bomo po zmagah in porazih odreagirali.

Tudi izgled je pomemben – na tekmi, v službi, v šoli …

Selekor japonske izbrane vrste je Hadžime Morijasu. Verjetno nam večini njegovo ime ne pove veliko, name pa je naredil vtis s svojim pristopom do tekem, v katerih vodi svoje reprezentante. Vedno urejen, s srajco, kravato in pogosto tudi s telovnikom je pripadnik vse redkejše skupine trenerjev, ki na tekmo ne prihajajo v trenirki, športni majici in supergah. Seveda uspeh ekipe ni odvisen od obleke selektorja, ampak tako oblečen kaže odnos in spoštovanje do ekipe, do tekmovanja in do svoje države.

Tako smo tudi mi vsak dan znova postavljeni pred izbiro – bomo popustili sodobnim trendom in nase nadeli to, kar zapovedujejo modni »poznavalci«? Bomo našim otrokom ugodili in jim kupili najnovejše hlače, ki so raztrgane praktično od pasu do gležnjev? Kakšen vtis želimo narediti na te, ki nas srečujejo v službi, in nasploh v družbi?

Tudi če nismo navajeni oblek in kravat, tudi če smo raje v trenirki in supergah, je pomembno, da pokažemo spoštovanje do okolja, v katerem smo, pa naj bo to družina, služba ali pa npr. cerkev.

Morijasu je s svojo mirnostjo ves čas kazal brezpogojno zaupanje svoji ekipi – vrlina, ki bi jo rad kot oče večkrat pokazal svojim otrokom tudi takrat, ko mi dvignejo pokrov in me spravijo »na obrate«.

Z mirnostjo in zaupanjem do uspeha

Pa vendarle Morijasu name ni naredil vtisa le z zunanjostjo. Svojo ekipo je prepričal, da zmorejo, da so lahko boljši od tekmecev in predvsem da nikoli ne obupajo. Dvakrat so se proti evropskima velesilama znašli v zaostanku in dvakrat so preobrnili rezultat. Njihov tek in trud po celotnem igrišču sta bila na koncu poplačana z izjemno nagrado, s prvim mestom v eni izmed najtežjih skupin tega prvenstva. Morijasu je s svojo mirnostjo ves čas kazal brezpogojno zaupanje svoji ekipi – vrlina, ki bi jo rad kot oče večkrat pokazal svojim otrokom tudi takrat, ko mi dvignejo pokrov in me spravijo »na obrate«.

In v tem so nam lahko Japonci prav tako zgled. Še tako težke situacije lahko vsaj poskušamo obrniti sebi v prid. Tudi če v življenju zaostajamo za našimi cilji in željami, ne smemo obupati. Tudi ko nam življenje prinese preizkušnje, imamo še vedno možnost se boriti in vztrajati in tudi, če na koncu rezultat ne bo po naših željah ali pričakovanjih, si ne bomo imeli česa očitati, saj bomo vedeli, da smo, kot radi rečejo športniki, pustili srce na igrišču.

Japonci bodo danes v osmini finala igrali s Hrvaško. Dve zame simpatični ekipi se bosta udarili za mesto med najboljših osem ekip. Iskreno povedano, navijal bom za obe ekipi, v tekmovalnem smislu si želim napredovanja Hrvaške, obenem pa vem, da bo japonska zmaga tudi odraz nekaterih vrednot, ki jih nogometna zelenica vedno ne pokaže.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec