Bi me lahko samo poslušal! Brez nasvetov, prosim?«

Foto: Shutterstock

Zvečer pojamram, da sem res zmatrana in on takoj prida, da bi morala več počivati, prej v posteljo, manj delati. Čez dan me začne boleti glava in ko to povem, takoj svetuje, da bi nekaj popila, da bi lahko na splošno več pila, prinese kozarec vode. Povem, da sem razmišljala o svoji prihodnosti. In on doda, kako se njemu glede na vse, kar ve, zdi, da bi bilo najbolje.

In tako se mi zdi, da sem s fantom dobila svetovalca.

Moj “osebni svetovalec”

To je nekaj, na kar pred njim res nisem bila navajena. Svoje težave sem reševala sama. Če jih nisem znala, sem vprašala koga, za katerega se mi je zdelo, da bi lahko pomagal. Če ni bilo ravno življenjsko pomembno, je marsikaj ostalo tudi nerešeno (npr. kakšne računalniške težave).

A sedaj je drugače.

Skoraj nič ne ostane nerešeno, ker sem se tudi jaz že toliko razvadila, da prosim za pomoč, ko jo potrebujem. Če »moj osebni svetovalec« slučajno nima nasveta ali ne ve, kaj storiti, me navadno napoti na YouTube ali na guglanje »How to …«. In stvari so po tem večinoma rešene. Več glav (ali spletnih strani) več ve. On je srečen in jaz nadvse hvaležna ne spregledam tisoč malenkosti, ki jih on kot v kakšni tehnični delavnici okrog mene vedno znova popravlja, spravlja v red in vzpostavlja. Pa naj gre za tope nože v moji kuhinji, škripajoča vrata, uhan, ki ga je treba »zalotati« ali kaj drugega. Če stvari, ki jih ne obvladam, trmasto rešujem sama ali si ne pustim pomagati, po navadi komentira s kakšnim »Strong, independent woman«. Tudi jaz sem ob vseh nasvetih prav zares postala bolj zdrava in boljša punca.

Ker je res dobro slišati odlične nasvete, ki so lahko povsem logični in res dobri, ko sam ne vidiš preko nekega problema. Včasih je tudi res potrebno nekaj slišati na glas, tudi če to že veš. Včasih povedano posebej zaleže, ker pride iz ust človeka, čigar nasvet, beseda, stališče ima drugačen, pogosto poseben pomen, višjo vrednost.

A to je le polovica te zgodbe.

Včasih potrebujem samo nekoga, ki posluša

Čeprav se nasveti zdijo logičen in nadvse smiseln odgovor na težave, ne rešijo vseh (mojih) problemov. Če so zelo uporabni v primeru praktičnih in tehničnih težav, so lahko manj uporabni pri življenjskih. Ko sem namreč sama govorila o težavah s faksom, delom, družino … on pa je svetoval, sem bila na koncu vedno znova živčna. Vsakič znova slišati že slišane nasvete …. ni zelo smiselno. Včasih sem se prav nesramno zahvalila za modrosti, drugič negodovala s kakšnim »A že spet?«, tretjič sem kar takoj povedala, da so vsakršni nasveti odveč. A on jih je ponavljal še naprej, ker sem k njemu prihajala z istim »problemom«. Jasnih napotkov nisem nujno upoštevala, zato sem jih prejela večkrat.

Ni šlo za problem, šlo je za najino nerazumevanje resničnih potreb. Jaz sem vedno znova iskala razumevanje. Imela sem – in jo imam še vedno – potrebo po tem, da bi bila slišana in razumljena. Ne iščem nasvetov, ker večinoma kar dobro vem, kaj moram kje spremeniti in kako se tega najbolje lotiti. Včasih pa potrebujem le njega ob meni.

Včasih je res tako težko prositi “Bi me lahko samo poslušal?” Malo pritoževanja lahko močno olajša dušo. Včasih je tako blagodejno povedati, kaj vse res težkega si tisti dan že preživel, koliko napornih ljudi srečal ali samo poslušal, s koliko bridkimi vestmi si se moral soočiti … Poslušanje namesto svetovanja lahko reši dolgotrajen spor, pripomore k razumevanju in lažjemu branju med vrsticami. Vsaj malo pogosteje nama sedaj uspeva spraševanje »Rabiš nasvet ali bi rad/a, da te samo poslušam?«.

Prav “prebrati”, kaj je v posamezni situaciji potrebno, ni najlažje. A tukaj bomo pisanih osebnosti v umetnosti odnosov iskali vsak svojo pot.