Fenomen moških-otrok: zakaj svet potrebuje prave moške

Foto: Envato

Ko se je urednica ob fenomenu moških-otrok spomnila name, nisem bil užaljen. Saj je že Jezus rekel, naj bomo kakor otroci.

Želim biti moški-otrok v najboljšem pomenu te besede: radoveden, z bujno domišljijo, ki se rad igra, se ne jemlje preveč resno in neizmerno zaupa nebeškemu Očetu. Je pa sestavljenka moški-otrok (angleško manchild) letos pogosteje v ušesih in v možganih zaradi pop hita Manchild Sabrine Carpenter, ki besedo razume kot sopomenko za neumnega, počasnega oziroma neuporabnega moškega.

Od kod moški-otroci

Pojav sicer ni nov, beseda v angleščini obstaja že najmanj od konca 14. stoletja, že stari Rimljani pa so imeli izraz “puer aeternus”, s katerim so označevali “večne fante”, ki niso nikoli odrasli. Poosebitev pojava predstavlja Peter Pan, ki ga poznamo vsi.

Po mojem mnenju pa pojav ni omejen samo na moške, saj imajo v angleščini še eno besedo, ki se nanaša na oba spola: adulting. Besedo bi lahko prevedli kot “odraslanje”, uporabljajo pa jo mladi odrasli, in sicer za opis opravil, ki jih pač počnemo odrasli (od plačevanja položnic do kuhanja kosila in pospravljanja stanovanja), v smislu: “Poglejte me, kaj počnem! #odraslanje” Kot da bi bilo to nekaj težkega, izjemnega in hvalevrednega. No, saj vse to lahko tudi je težko, izjemno in hvalevredno, ampak izraz nakazuje na željo ostati večni otrok, ki mu tega ni treba početi. (To sicer kaže na slabo vzgojo delovnih navad, ampak o tem kdaj drugič.)

Sodobni očetje imamo težavo: marsikatera naša lastnost se danes interpretira kot toksična.

Odgovornost in vodenje ali toksičnost?

Če se vrnemo h gospodični Carpenter in njeni pesmici – govorila naj bi o njenem bivšem fantu. S Sabrino se strinjava, da so za pojav krivi starši, saj v pesmi pravi, da se je odločila, da bo za to, da njen “manchild” fant ničesar ne naredi, če je ni zraven, okrivila njegovo mamo. Jaz bi dodal, da najmanj polovico krivde nosi oče. Raje levji delež krivde. Očetje smo namreč tisti, ki moramo sinove iztrgati iz varnega zavetja materinega krila, jih opogumiti, usposobiti (predvsem z zgledom oziroma preko skupne igre, dela, športa), jim naravnati moralni kompas, jih izpostaviti nevarnosti in jih poslati v svet na pustolovščino. Ampak sodobni očetje imamo težavo: marsikatera naša lastnost (Po kateri se, mimogrede, ločimo od žensk, npr. večja nagnjenost k jezi in agresiji, nagnjenost k tveganju, tekmovalnost, večje zanimanje za stvari kot za ljudi, postavljanje pravičnosti pred sočutje.) se danes interpretira kot toksična.

Želim si vzgojiti sinove, ki bodo sposobni nasilja, ki bodo nevarni, a se bodo znali obvladati. Sinove, ki jih bo krivica razjezila in ki se bodo znali pravilno postaviti za pravico.

Šibki moški niso ne privlačni ne uporabni

Želim si vzgojiti sinove, ki bodo sposobni nasilja, ki bodo nevarni, a se bodo znali obvladati. Sinove, ki jih bo krivica razjezila in ki se bodo znali pravilno postaviti za pravico. Ki bodo ločili med prav in narobe. Ki bodo močni, pokončni in pogumni. Ki bodo zaradi tega privlačni za ženske ter naravni voditelji drugih moških. Ki se bodo znali za druge žrtvovati. Najprej za svojo ženo in za svoje otroke. Ravno v zakonu po mojem mnenju moški najbolj umiramo svojemu egoizmu in ravno v zrelosti za zakon vidim točko preloma med dečkom in moškim, med deklico in žensko.

Tudi ženske morajo odrasti

Sabrinin fant bi se samo “igral”. V odnosu ni zares, ni pripravljen dati svojega življenja zanjo – niti v prenesenem pomenu, kaj šele zares. V refrenu Sabrina jadikuje, vrag me pocitraj, zakaj privlačim take nezrele moške, v prehodu pa pravi, da ima svoje moške rada nesposobne. Ja, Sabrina, odločiti se bo treba. In tudi ti boš morala odrasti, da boš lahko stopila v odnos s pravim moškim, po kakršnem v resnici hrepeniš.

Da ne bo pomote: tudi jaz pogosto namesto umiranja za svojo ženo in za svoje otroke raje izberem sebe, svoj ego in svoje udobje – namesto da bi bil pravi moški, zdrsnem na nivo moškega-otroka. Biti dober mož in oče je resnično težko, izjemno in hvalevredno. Z lastnimi močmi je to praktično nemogoče, zato sem hvaležen Bogu, da lahko iz zakramentov svetega zakona, spovedi in evharistije črpam moč, da kdaj pa kdaj odrastem.