Fenomen generacije Z: vse več globoko vernih

Foto: Envato

Med mladimi se v zadnjih letih dogaja verski preporod, kažejo podatki iz številnih zahodnih držav. Del generacije Z (rojeni približno med letoma 1997 in 2012) se aktivno vrača k veri. To kažejo podatki iz ZDA, Velike Britanije, nekaterih evropskih držav – podobno pa se kaže tudi v Sloveniji …

Tihi preporod med mladimi

Britanska organizacija Bible Society je lani objavila poročilo The Quiet Revival (prev. Tihi preporod), ki na podlagi raziskave ugotavlja, se je število tistih, ki se v celotni populaciji identificirajo kot kristjani, zmanjšalo, se je pa število ljudi, ki poročajo o mesečni udeležbi pri maši, povečalo z 8 odstotkov leta 2018 na 12 odstotkov leta 2024. Najbolj se je povečala prav udeležba bogoslužja pri generaciji Z, kjer se je s skokom s 4 odstotkov na 16 odstotkov v starostni skupini 18-24 let početverila. Pri mladih moških je prišlo do še bolj dramatičnega premika: petkratne rasti s 4 na 21 odstotkov. Gre za presenetljiv obrat v družbi, ki je dolgo veljala za eno najbolj sekulariziranih v Evropi. Nekaj podobnega zaznavajo tudi v ZDA, kjer ugotavljajo, da je generacija Z prva generacija Američanov, v kateri so moški bolj religiozni kot ženske. Nekateri to pripisujejo tudi vplivu osebnosti, ki mlade spobujajo k bolj smiselnemu in odgovornemu življenju, kot je kanadski psiholog dr. Jordan B. Peterson.

Sprememba se kaže tudi pri prodaji Svetih pisem, ki se je tako v Združenem kraljestvu kot tudi v ZDA v zadnjih letih močno povečala. Prav tako branje Biblije vse bolj zanima tudi neverne mlade. The Independent poroča o raziskavi, v kateri so na vzorcu 10.000 mladih ugotovili, da je generaciji Z duhovnost veliko bližje kot predhodnim generacijam, Sveto pismo pa bere tudi mnogo mladih, ki se nimajo za verne.

V svetu, kjer je vse relativno, je religija za nekatere osvobajajoča prav zato, ker postavlja meje. Te pa niso razumljene kot omejitev, ampak kot orientacija in varnost.

Mladi v iskanju smisla, globlje resnice in skupnosti

Fenomen, ki kaže široke razsežnosti širom Evrope, so zaznali in analizirali številni tuji mediji, med njimi Financial Times, The Guardian, The Independent itd. V svojih analizah ob opiranju na raziskave ugotavljajo, da mladi, ki so odraščali v svetu preobilja informacija, ob pritisku družbenih omrežij, z negotovostjo in družbenimi pretresi, iščejo smisel, hrepenijo po živi skupnosti, pripadnosti in iščejo globljo resnico. Prav zato je Cerkev, kadar zna to ponuditi brez cinizma in instantnih odgovorov, magnet za te mlade.

Obiskovanje verskih obredov pomemben dejavnik duševnega zdravja mladih

Ena od možnih razlag za to versko renesanso je tudi globalna kriza duševnega zdravja med mladimi. Poročilo »The Quiet Revival« je med drugim pokazalo, da so kristjani poročali o večjem zadovoljstvu z življenjem kot tisti, ki ne obiskujejo cerkve, z večjo povezanostjo s svojo skupnostjo ter manj stresa in tesnobe. Tudi obsežna raziskava o dobrem počutju najstnikov, ki so jo leta 2024 izvedli na Univerzi v Oxfordu in Univerzi Swansea, je pokazala, da so trije elementi močno povezani z boljšim duševnim zdravjem mladostnikov: dovolj spanja, redna vadba in – obiskovanje verskih obredov. »Ti trije elementi so dosledno napovedovali nizko tesnobo, nizko depresivnost, visoko stopnjo dobrega počutja, visoko stopnjo prosperitete in visoko stopnjo samozavesti,« piše v poročilu.

Mladi verujejo zelo zavestno

Raziskovalci ugotavljajo, da se generacija Z vere v veliki meri loteva zelo zavestno in disciplinirano – s postom, molitvijo, služenjem drugim, spolno moralo. V svetu, kjer je vse relativno, je religija za nekatere osvobajajoča prav zato, ker postavlja meje. Te pa niso razumljene kot omejitev, ampak kot orientacija in varnost.

V številnih, posebej še mestnih župnijah, se sprememba konkretno pozna: Cerkve so polne, rastejo mladinske in študentske skupine, večja je povezanost mladih s Cerkvijo tudi po birmi, veliko več je spreobrnjenj, veliko je zanimanja za katehezo. Vera za te mlade ni več zgolj del družinske tradicije, temveč osebna odločitev, pogosto sprejeta v odrasli dobi.

Gre za tiho spremembo, ki se ne kaže v množičnosti, temveč v kakovosti odnosa do vere.

Kaj pa Slovenija?

Tudi pri nas splošna statistika kaže na upad števila katoličanov. Po drugi strani pa se kaže podoben trend kot drugje po Evropi: povečuje se število globoko vernih katoliških mladih. Po raziskavi Mladina 2020 je njihov delež v desetih letih narastel iz 9 na 17 odstotkov.

Pri nas se to kaže v vse bolj obiskanih Pohodih za življenje, ki se jih mladi množično udeležujejo. Prav tako so se tudi mladi, ki svojo vero jemljejo resno, pomembno angažirali  ob referendumu o asistiranem samomoru.

Podobno kot v svetu, se torej tudi pri nas kaže, da vera postaja zavestna izbira dela mladih, ki je pripravljen iti proti toku. Gre za mlade, ki so bolj angažirani, reflektirani. Gre za tiho spremembo, ki se ne kaže v množičnosti, temveč v kakovosti odnosa do vere. In prav v tem številni sociologi religije vidijo eno ključnih značilnosti prihodnosti krščanstva v sekularnih družbah.