Facebook: več »prijateljev« – več stresa

Thumbnail

Smo zaradi družabnih omrežij res bolj povezani? Nam povečevanje števila »prijateljev« koristi ali nam je v breme?

Družabna omrežja so se v svoji osnovi razvila, da bi povezovala ljudi med seboj, zato so pri Facebooku za osebe, s katerimi se povezujemo, izbrali besedo prijatelji. Tako kot v resničnem svetu na srečanjih, praznovanjih, zabavah, sestankih … Toda izkazalo se je, da so ta omrežja že zdavnaj prerasla okvire tovrstnega druženja: prijatelji smo tudi s tistimi, s katerimi se sicer sploh ne družimo ali jih morda v živo sploh še nismo spoznali.

Torej smo vsebino besede prijatelj že precej spremenili in jo v virtualnem svetu ne le posplošili, ampak zbanalizirali na vsako celo manj kot bežno poznanstvo.

Koliko nam virtualne družabne mreže, ki naj bi nas v osnovi povezovale, zares povezuejo in koliko so nam v breme?

Koliko so družabni mediji zares »družabni«? Kdo so prijatelji in kdo »prijatelji«? Koliko nas mreže povezujejo med sabo in koliko nam postajajo breme? Na del vprašanj odgovarjajo rezultati nedavne raziskave, ki so jo objavili na poslovni šoli v Edinburghu.

Raziskava: več prijateljev – več stresa

Raziskavo so opravili med 300 uporabniki Facebooka, ki so bili večinoma študentje, povprečno stari 21 let. Le tretjina med njimi je na svojem profilu uporabljala nastavitve zasebnosti, ki omogočajo nadzor nad informacijami, ki jih vidijo različni prijateljev.

Ugotavljali so, kakšna je povezava med številom socialnih krogov, v katere je vključen uporabnik, in količino stresa, ki ga ob tem občuti. Rezultati so pokazali, da je vključenost v več socialnih krogov povezana tudi z več stresa. Zlasti dodajanje zaposlovalcev in staršev med t. i. prijatelje se je izkazalo za najbolj tvegano z vidika povečevanja stresa za uporabnika.

Starši in delodajalci – neee!

Več kot polovica staršev (več kot 55 odstotokov) sledi svojim otrokom na Facebooku, torej želijo vedeti, kaj se dogaja z njimi, medtem ko so delodajalci povedali, da se za zaposlitev neke osebe ne odločajo na podlagi profila, ki ga ima oseba na Facebooku. Vendar uporabniki občutijo bistveno več stresa, ko imajo med svojimi spletnimi prijatelji nekoga izmed staršev ali delodajalcev, ne glede na to, koliko je v resnici interesa na drugi strani.

Avtor raziskave Ben Marder je slikovito povzel rezultate: »Videti je, kot da je Facebook ena velika zabava za vse prijatelje, kjer lahko plešeš, piješ in flirtaš. Toda zdaj, ko so na njej tudi mati, oče in šef, zabava postaja tesnoben dogodek, ki je poln možnih družabnih min

Skok v svobodo – skok v lastne meje

Rezultati raziskave kažejo, da stres pri uporabnikih narašča, ko ti na Facebooku predstavljajo svojo različico osebe, ki je za nekatere prisotne spletne prijatelje nesprejemljiva: kot so objave, ki kažejo obnašanje, kot je preklinjanje, malomarnost, pitje alkohola in kajenje.

Ko se skupini pridružijo starejši ljudje, to postane še večja težava, saj so njihova pričakovanja lahko precej drugačna od pričakovanj mlajših uporabnikov. In spet trčimo ob družbene norme – kakor hitro (pa četudi spletno) vstopamo v odnose, se neizogibno pojavljajo tudi meje, do kam lahko gremo.

Prijatelji in »prijatelji«

Zato se očitno tudi odločamo za tiste, ki jih želimo imeti bolj kot spletne in ne »prave« prijatelje: po poročilu raziskave več ljudi na Facebooku prijateljuje s svojimi nekdanjimi kot s trenutnimi parterji. Le 56 odstotkov jih prijateljuje s svojim sedanjim, medtem ko jih 64 odstotkov prijateljuje z nekdanjim partnerjem.

Splet tako postaja nov prostor, ki ga dojemamo kot prostor brez zadržkov ali meja, hkrati pa hitro trčimo ob dejstvo, da ob tem, ko povečujemo število prijateljev, povečujemo tudi tveganje nesprejemanja našega virtualnega obnašanja. Kot bi si z večjim številom nakopali tudi več samocenzure. To pa zna biti stresno, saj bomo ob tem vedno razmišljali o tem, kaj in za koga se bomo spletno »pojavljali«. Grožnja ali priložnost?

Vir: sciencedaily.com
Foto: metro.co.uk

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.