Encanto – Disneyev animiran film o družini več generacij, ranljivosti in zdravljenju družinskih korenin

Vir: Twitter

Če smo se v zadnjih letih jezili, koliko LGBT likov je vrinjenih v priljubljene Disneyeve risanke in filme ali se spraševali, kaj imajo »scene za odrasle« iskati v vsebinah za otroke, je Disney s svojo zadnjo uspešnico »Encanto« pozitivno presenetil: konec lanskega leta je ustvaril animirani film, ki govori o družini in odnosih med njenimi člani. Film je v začetku leta prejel tudi zlati globus za najboljši animiran film.

Film govori o družini Madrigal, ki živi v majhni vasici v kolumbijskih gorah, v hiši, ki se imenuje Encanto. Vsak njen član ima svoj nadnaravni dar, ki ga je prejel, ko je dopolnil 5 let, razen 15-letna Maribel, ki je glavna junakinja. Ko ta odkrije, da je prenos teh nadnaravnih moči v nevarnosti, postane zadnje upanje za družino.

Poleg domišljije, humorja, boja med dobrim in zlim, ki smo jih pri animiranih filmih vajeni, pa je tokrat Disney šel še korak naprej; pozornost je namenil raznolikosti in večgeneracijskosti v eni hiši, občutkom nesprejetosti, iskanju svoje vrednosti in mesta v družini, ranljivosti, osebnim bojem in celo razreševanju družinske travme.

Animiran družinski film, ki ujame kompleksnost družinske dinamike

Ustvarjalca animiranega filma Byron Howard in Jared Bush sta za spletno stran Deadline povedala, da jima je bilo pri ustvarjanju najpomembneje, da izpostavita resnično družinsko dinamiko. Tudi Lin-Manuel Miranda, ki je za film napisal pesmi, je za The HollyWood reporter povedal, da se Encantova osredotočenost na družino razlikuje od večine Disneyjevih animiranih filmov, saj govori izrecno o medosebni družinski dinamiki. Dodal je, da je bil njihov cilj: »Pisati o tem, kako te vidijo tvoji bratje in sestre in kako vidiš sebe, in o črnih ovcah družine, o katerih ne govorimo, a vseeno šepetamo.«

Eden od vidnejših posebnosti Encanta je prav zagotovo dejstvo, da njegov glavni lik, Mirabel, ni obdarjena z nadnaravnimi sposobnostmi, medtem ko so drugi liki, ki sicer posedujejo posebne moči, prikazani z veliko mero človeškosti, izpostavljeni so tudi njihovi osebni boji in stiske.

Na primer, Luiso, ki je super močna ženska, bi ustvarjalci lahko prikazali kot nekoga, ki nikoli ne razkrije svojih čustev ali negotovosti. Namesto tega ji je Disney posvetil celotno pesem, v kateri je izrazila, kako je včasih obremenjujoče prenašati težo celotne vasi na svojih ramenih; da se počuti, kot da se ne more sprostiti ali pokazati nobene ranljivosti, kot je recimo jok.

Tudi Isabel Madrigal, ki se zdi le snobovsko zlobno dekle, na koncu razkrije svojo drugo plat, ki nam pomaga, da lahko z njenim likom sočustvujemo: domišljava je bila le zato, ker je mislila, da mora za družino vedno biti popolna, ne da bi kdaj naredila napake ali prestopila mejo.

Tudi o družinski travmi

Še ena posebnost Encata je, da priznava travme, ki so del resnične zgodovine. Babica Alma (Abuela) izhaja iz časa, ko so kolonisti pobijali domorodce, preostali člani družine pa so morali pred njimi bežati. To se je kot mladi ženski zgodilo tudi Abueli: njenega moža so ubili pred njo in pred njunimi tremi otroki. Po tem tragičnem dogodku je bila prisiljena zapustiti svoj dom.

Babica se s to travmo ni hotela nikoli soočiti ali priznati, da njena zgodovina vpliva tako nanjo kot na njene odnose z otroki in vnuki. Svojo neizrekljivo bolečino je raje usmerila v strastno odločenost, da zaščiti svojo družino in ohrani njihove nadnaravne moči močne. A pri tem je postajala vse bolj neuspešna.

Potreben je pogum, da spregovoriš in se družina lahko začne zdraviti

Na koncu filma postane jasno, da je Mirabelina posebna moč v tem, da razkrije stare rane in nefunkcionalne vzorce, ki uničujejo družino. Postane edina, ki vidi čustvene razpoke v družinskih temeljih in jih ozavesti z namenom, da bi se družina lahko začela zdraviti.

Žal medgeneracijske travme običajno ni mogoče popraviti tako hitro in lepo, kot je v Disneyjevem filmu prikazano. Vendar pa film ponazarja, da je ozdravitev možna in da se proces začne z odkrivanjem skrivnosti in dopuščanjem, da smo ranljivi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.