Vir: Shutterstock“Ne meči torbe po tleh!”, “Poberi hrano, ki ti je padla na tla!”, “Ne norčuj se iz bratca!”, “Prste stran od službenega računalnika!”, “Ne skači s čevlji po kavču!” …
Ste že utrujeni od branja? Kaj šele, če morate te stavke ponavljati vsak dan. Nenehno pridiganje in neskončni seznami, kaj vse se sme in kaj ne, pri otrocih ne zaležejo. Naslednjič storijo isto in ni nam jasno, česa še vedno niso razumeli.
Zato sta zakonca dr. Paul Jenkins in njegova žena Vicki prišla na plan s tremi “pravili”, ki sta jih najprej preizkusila v svoji lastni družini, kasneje pa še pri svojem delu (dr. Paul je psiholog s 30-letno prakso, Vicki pa profesorica). Za ta “pravila” pravita, da so edina, ki jih boste kadarkoli potrebovali, saj pokrijejo dobesedno vse situacije, s katerimi se boste pri vzgoji srečevali. Prav tako pa so dovolj enostavna, da jih razumejo že majhni otroci. In ne samo, da jih razumejo. Zapomnijo si jih in jih ponotranjijo.
Spoštuj sebe in druge
Ali otroci sploh razumejo besedo “spoštuj”? Zakonca Jenkins trdita, da ja, vendar da jim je bližji izraz “bodi prijazen”. Slednjega razumejo že malčki. Dr. Paul ob tem poudari, da ima beseda spoštovanje seveda še širšo definicijo, toda za otroke je dovolj, da razumejo njim bližjo besedo: “bodi prijazen”. Da bi pa lažje prepoznali situacije, v katerih se izkazujeta spoštovanje in nespoštovanje, pa jim pomagamo s primeri: “udariti nekoga po nosu”, “nekoga zmerjati”, “v jezi si govoriti, da nikoli ne narediš nič dobrega”, “dajati pohvalo”, “opravičiti se”, “nekomu se nasmehniti” itd.
Nenehno pridiganje in neskončni seznami, kaj vse se sme in kaj ne, pri otrocih ne zaležejo.
Otroci bodo hitro razumeli, da gre za držo prijaznosti, in ne več toliko za pravilo, ki ga enkrat upoštevajo, drugič ne, tretjič pa iščejo načine, kako bi se mu izognil. Gre za to, da se otroci naučijo prepoznati, kdaj so prestopili mejo in nekoga (ali sebe) prizadeli ter kdaj so ostali spoštljivi.
Spoštuj lastnino
Za starše je velikokrat zelo utrujajoče, ko morajo ves čas opozarjati, naj si otroci pospravijo čevlje ali postavijo kolo nazaj v garažo. Da naj končno že pospravijo zvezke in barvice ali odnesejo svoj krožnik v korito itd. “Spoštovati lastnino” pomeni skrbeti za stvari: če niso tvoje, jih ne jemlješ, pospraviš jih na svoje mesto, ne mečeš jih po tleh, ne uničuješ jih, jih ne puščaš vsepovsod itd.
Kot primer nespoštovanja lastnine in hkrati druge osebe je recimo branje sestrinega dnevnika, izpostavljata zakonca Jenkins. Ravno zaradi tega, ker ne moremo za vsako situacijo in vsako stvar napisati svojega “pravila”, je zgornja drža tako zelo učinkovita. Uči te odgovornosti do stvari, ki pripadajo tebi in drugim, ki so del tvojega doma ali okolice, in nenazadnje, ki so del sveta. Otrok se vsega tega seveda uči počasi in postopoma, vendar bo preko majhnih, dnevnih opravil in skrbi njegova občutljivost za varovanje stvari naraščala.
Pravila morata spoštovati tudi oče in mama.
Spoštuj avtoriteto
Avtoriteta je nekdo, ki upravlja oziroma ima nadzor nad situacijo, osebo ali krajem. Otrokom so prva avtoriteta starši. Čeprav bi starši radi imeli dober odnos s svojimi otroki, pa vseeno ne morejo biti njihovi prijatelji. Torej, če staršev ni, so za otroke avtoriteta dedek, babica, varuška oziroma tisti, ki nanje pazi. Otroci tudi sami vedo, da je avtoriteta nekdo, “ki je za nekaj odgovoren”. Izven njihovega doma so to torej učitelji, trenerji, animatorji, policaji, sodniki itd.
Na tem mestu zakonca Jenkins ne razglabljata, če se z avtoriteto strinjamo ali ne, ampak da jih otroci morajo spoštovati (upoštevati, poslušati, slediti njihovim navodilom, …). V napol šali pa tudi povesta, da pravilo št. 3 nekako “pokrije” tudi tiste stvari, ki so jih starši spregledali pri pravilu št. 1 in št. 2.
Zakonca Jenkins za konec še poudarita, naj otrokom na zabaven način predstavimo primere, ki predstavljajo spoštovanje in kršenje teh treh “pravil”. Pa še nekaj izpostavita: zgornja pravila morata spoštovati tudi oče in mama.
Že Maria Montessori je pred več kot 100 leti razvila izjemno pedagoško metodo, ki temelji na spoštovanju. Ta sicer v prvi vrsti govori o globokem spoštovanju do posameznega otroka, ki pa se kasneje (na)uči ceniti druge; učitelje, starše, stvari in okolje. S spoštovanjem, ki si ga zasluži, se otrok nauči obzirnega vedenja do drugih. Zato je ta pot spoštovanja vedno dvosmerna.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
