Družinska kateheza – svež pristop k verouku

Vir: Shutterstock

V seriji prispevkov na portalu Iskreni predstavljamo trenutno stanje verouka na Slovenskem ter različne alternative (npr. novosti, ki jih uvajajo v celjski škofiji in Kateheza Dobrega pastirja). Ena od njih je družinska kateheza, ki jo obiskuje vsa družina skupaj, brez učbenikov, učenja na pamet, ocen in klasičnih domačih nalog. Njen cilj je, da vse družinske člane, od najmlajših do staršev, preobraža v aktivne vernike, ki zavzeto sooblikujejo Cerkev.

Družinsko katehezo je v župniji Domžale leta 2011 zasnovala skupina staršev pod vodstvom Natalije Podjavoršek. (V branje priporočamo intervju z njo.) Zaradi opažanja, da klasični pristop k verouku ne prinaša želenih sadov, so se odločili, da h katehezi pritegnejo celotne družine. Začelo se je z nekaj družinami, danes pa družinska kateheza poteka v številnih slovenskih župnijah. Po Slovenskem katehetskem načrtu gre za enakovredno alternativo klasični katehezi in »eno izmed poti nove evangelizacije«.

»Naši družini DK pomeni priložnost za srečanje z družinami, ki jih povezujejo enake vrednote in želja po poglabljanju krščanske vere. Največjo razliko od klasičnega verouka z ženo vidiva v povezanosti, ki se je stkala tako med družinami kot med voditelji DK. Preko vsebine, tedenskih spodbud in različnih dodatnih programov sva vedno znova vzpodbujena, da živiva vero in jo predajava najinim otrokom.«

Klemen, udeleženec DK v župniji Slovenj Gradec

Kako poteka družinska kateheza?

Družinsko katehezo obiskuje v manjših župnijah od 5 do 15 družin, ponekod pa tudi več, obiskujejo jo vsi družinski člani hkrati. V večini župnij potekajo srečanja enkrat tedensko po 60 minut, ponekod pa imajo srečanja na dva tedna ali en mesec, vmes pa družine oblikujejo katehezo doma.

Srečanje se začne s skupno pesmijo in molitvijo. Nato se družine razporedijo po starostnih skupinah (običajno predšolski otroci, otroci 1. triade, otroci 2. triade, pripravniki na birmo in starši). Vsaka skupina ima svoje voditelje. Med njimi so lahko kateheti, starši, animatorji … Vključen je tudi duhovnik. Družinsko katehezo vodi manjša ekipa odgovornih, ki skrbi za organizacijo in komunikacijo med voditelji in udeleženci.

Vsaka skupina ima na srečanju svojo temo, ki sledi cerkvenemu koledarju. Starši, ki jih običajno spremlja duhovnik, razpravljajo o verskih, družinskih in zakonskih temah, včasih imajo pričevanje ali gosta. Srečanja sooblikujejo starši, vsakič ena družina. Zaključijo se s skupno molitvijo in blagoslovom, nato pa še z neformalnim druženjem, pecivom, igro.

Velik poudarek je na udejstvovanju v župniji. Zato družine organizirajo skupna romanja, križev pot, miklavževanje, svetopisemske kvize, skupne večerje, duhovno obnovo … Pri nedeljskih mašah sodelujejo s petjem, ministriranjem, branjem. Starejši otroci postanejo animatorji mlajšim. Cilj je, da v župniji vsakdo najde mesto služenja.

V večini župnij, kjer poteka DK, imajo starši možnost izbrati, kam bodo vpisali otroke – h klasičnemu verouku ali k družinski katehezi. V nekaterih župnijah (npr. Raka in Studenec na Dolenjskem) pa je družinska kateheza edina oblika verouka v župniji.

»Naš družinski verouk izgleda tako, da imajo v istem času, ko so otroci na katehezah s kateheti po različnih starostnih skupinah, tudi starši svojo katehezo z župnikom ali kakim gostom. Na prvi pogled se ne zdi tako drugačno od klasičnega verouka, a je bistvena razlika ravno v tem, da se tudi pri starših dogaja rast v veri, ki jo potem posredujejo svojim otrokom. Otroci tudi konkretno vidijo, da je pomembno vse življenje rasti v veri. Glavna dodana vrednost pa se mi zdi v tem, da je preko srečevanj, na katerih si podelimo tudi zelo osebna pričevanja, stiske, vprašanja, zrasla skupnost, ki presega zgolj tedenska srečanja. Pogosto pa se srečujemo tudi cele družine skupaj – ko kaj praznujemo in vsak prinese kaj za pod zob, ko skupaj poromamo k Mariji v bližnji gozd, ko imamo miklavževanje, spokorno bogoslužje, križev pot, sodelovanje pri maši ali kakega zanimivega gosta. V vsem tem raste in se krepi skupnost, ki je dragocena za celo župnijo.«

Mica, ki soustvarja DK v župniji Logatec

Družinska kateheza poveže župnijo in poglobi vero

V Gornji Radgoni so z družinsko katehezo začeli pred šestimi leti, in sicer z učenci prvega razreda, nato pa so jo postopno širili. Zdaj v župniji kombinirajo oba pristopa: prva triada ter 8. in 9. razred obiskujejo družinsko katehezo, od 4. do 7. razreda pa (še) poteka klasični verouk. Župnik Franc Hozjan pravi: »Oblika kateheze, ki pritegne cele družine, je velik blagoslov in povezovalni dejavnik za župnijo. Dolgoletna praksa verouka za otroke ni prinesla želenih sadov. Starši so ostali opazovalci dogajanja in po otrokovi birmi so se pogosto oddaljile celotne družine.« Po njegovih besedah je ena ura verouka na teden veliko premalo za prenos vere. DK pa želi opolnomočiti starše, da postanejo prvi in najpomembnejši kateheti svojega otroka. Pri tem se ustvari dragoceno sodelovanje med duhovniki, kateheti, animatorji in starši.

Poleg duhovnih sadov starši poročajo tudi o lažji logistiki, saj imajo vsi otroci verouk ob istem času. Župnik Franc Hozjan dodaja: »Tudi priprava na prejem zakramentov se zelo spremeni, saj odgovornost za dobro pripravo položimo v roke staršev in ni vse na ramenih župnika in katehetov. Pri tem je še posebej pomembno vključevanje očetov v versko vzgojo.« Družinska kateheza vzgaja nove sodelavce Cerkve, saj so njen temelj ravno družine.

»Družinski verouk mi je všeč, ker imamo pogosto kaj dobrega za pojesti. Potem pa še malo skupaj divjamo okrog kozolca za cerkvijo.«

Peter, 9 let, župnija Logatec

Kako v župniji začeti z družinsko katehezo?

Župnik Franc Hozjan pravi: »Nujna je povezanost in sodelovanje staršev, katehetov in duhovnikov.« V nekaterih župnijah dajo pobudo za družinsko katehezo starši, v drugih jo predlaga duhovnik. V vsakem primeru je potrebna velika angažiranost staršev, ki skupaj s kateheti in animatorji tvorijo njeno gonilno silo. Pri DK ni pasivnih obiskovalcev, ampak morajo biti udeleženci aktivni.

Natančnejši opis srečanj in organizacije družinske kateheze, pa tudi številne uporabne materiale najdete na spletni strani družinske kateheze. Njeno bogastvo je v tem, da jo je možno prilagajati glede na velikost, zmožnosti in potrebe župnije.

»Največji izziv je, kako molitev in življenje po veri vrniti v družine,« pravi Franc Hozjan. »Če bo vera za starše zaklad, jo bodo prenesli na svoje otroke brez velikih besed, z zavzetim verskim življenjem. Zato je potrebno krepiti vero staršev in obogatiti njihovo versko znanje. Župnija jim lahko ponudi varen prostor za srečevanje, spremljanje, molitveno podporo in priložnost za razdajanje talentov.«

Na vprašanje, kako bo po njegovem mnenju videti verouk čez 10 ali 15 let, odgovarja, da bo število družin manjše, da pa bodo sestavljale živa občestva. Kateheza ne bo več potekala po šolskem modelu, ampak bo veliko bolj izkustvena, povezovala pa bo družine, ki jim vera veliko pomeni. »Družinska kateheza gradi na družinah, kar je veliko upanje za Cerkev. Jedro bo ostalo!« poudarja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.