Tako so se iskanja in uvajanja pastoralnih novosti lotili v celjski škofiji

Vir: Shutterstock

Aktualen primer iskanja in poskusa uvajanja pastoralnih novosti, tudi na področju verouka, daje celjska škofija, kjer so v preteklem letu pod novim vodstvom začeli s pastoralnimi spremembami, novimi programi in prenovo, deloma tudi verouka. Ob tem v luči iskanja možnosti novih poti verouka kot dela pastorale objavljamo prispevek pastoralnega asistenta celjske škofije Klemna Klemna.

Nova vizija škofije

Celjska škofija je konec maja obhajala obletnico škofovskega posvečenja msgr. dr. Maksimilijana Matjaža. V tem letu je v škofiji postalo zelo živahno. Preteklo jesen je škofija stopila na pot iskanja skupne vizije, iz katere bodo izhajali njeni prihodnji koraki. V ta namen je škof imenoval skupino najrazličnejših predstavnikov; od duhovnikov, redovnikov, redovnic, do laikov, ki so aktivni na različnih področjih. Skupina je pod vodstvom moderatorja skozi leto iskala smer prihodnjih korakov škofije.

Od skepticizma in strahu do navdušenja in samoiniciativnosti

Sočasno je potekalo tudi sinodalno dogajanje, ki je mnoge spodbudilo, da so iskali načine medsebojnega in medžupnijskega povezovanja. Tako je v tem obdobju nastala duhovno pastoralna pobuda hodimoskupaj.si, v katero se lahko vključijo vse župnije, ki si želijo ponuditi alternativne pastoralne pristope in programe. Namen pobude je ravno medsebojno povezovanje, ki se kaže v skupnem načrtovanju in izvajanju nekaterih pastoralnih programov.

Idej in želja je veliko, največjo omejitev pa na Celjskem zaenkrat predstavlja pomanjkanje sodelavcev, zato bo iskanje sodelavcev in usposabljanje tako duhovnikov kot tudi laikov eno izmed ključnih področjih v naslednjem obdobju. Prav tako je škofija kmalu ugotovila, da z vsemi novostmi ne bo tako enostavno prodreti v trenutne strukture. Proces dojemanja pri vernikih in duhovnikih poteka počasneje, kot bi si želeli. S terena tako prihajajo zelo različni odzivi – od skeptičnosti in strahu do navdušenja in samoiniciativnosti.

Nov zagon Družinski katehezi

Znotraj omenjene pobude se je pričel tudi razvoj programa Družinska kateheza. Že nekaj let so v škofiji opažali, da obstoječa oblika »šolskega« verouka ne funkcionira več. Po vzoru nekaterih slovenskih župnij tako jeseni v nekaj župnijah začenjajo z Družinsko katehezo. Želja je, da z njo nagovorijo predvsem starše, ki so lahko najboljši katehisti svojim otrokom, čeprav se večina tega sploh ne zaveda. Družinska kateheza je zasnovana tako, da otrok lahko obiskuje ali redni verouk ali pa se družina enkrat mesečno udeleži družinske kateheze.

Na izbrano nedeljo v mesecu se družine zberejo pri sveti maši, sledi skupen obrok, potem pa ločena kateheza za otroke in za odrasle. Temeljno gradivo je Sveto pismo, rdeča nit pa vprašanje: »Kdo je Jezus?« Med posameznimi srečanji so za družine pripravljeni tedenski izzivi – liturgični, molitveni, karitativni, družinski in poseben izziv za par, s katerimi želijo družine vzpodbujati k aktivnemu verskemu življenju.

Ločitev verouka in priprave na zakramente

Družinska kateheza bo omogočila tudi ločeno pripravo na zakramente. Starši, ki bodo pri svojih otrocih prepoznali željo in duhovno zrelost po prejemu zakramenta, se bodo, ne glede na otrokovo starost, lahko kot družina vključili v program priprave na zakrament. Ideja je, da bi se v nadaljevanju ločena priprava uvedla tudi znotraj rednega verouka.

Postopen prehod k novim oblikam verouka ob podpori inovativnih aktualnih programov

Dejstvo je, da bo redna oblika verouka še nekaj časa prisotna, saj je za vernike lažji postopen prehod, kot pa nenadna sprememba. V skupnosti župnij apostol.si so zato za prihodnje pastoralno leto na novo zasnovali pripravo na zakrament svete birme. Veroučenci bodo na pot priprave stopili v sedmem razredu. Srečanja bodo vključevala video vsebine programa Izbrani, v osnovi pa bodo potekala po principu mladinskega verouka – izmenjevale se bodo življenjske teme, duhovne vsebine, družabna srečanja in dejavnosti služenja. Poleg rednega verouka so za veroučence, njihove starše in botre pripravljene tudi dodatne vsebine, kot so duhovno družabni vikendi, slavilni večeri, romanja in različni gosti.

Program za izhod iz krščanske mlačnosti in prebujanje gorečnosti

Do sedaj je škofiji uspelo izvesti tudi dva programa eAlfa. Gre za program, ki je dobro orodje za evangelizacijo in prebujanje gorečnosti mlačnih kristjanov ter dobra vstopna točka za tiste, ki so se oddaljili od krščanske vere. Gre za niz enajstih srečanj, na katerih se udeleženci ob kvalitetnih video vsebinah srečajo s temeljnim krščanskim oznanilom (kerigmo) in se ob različnih temah pogovarjajo v manjših skupinah. Sredi programa je tudi Alfa vikend, zasnovan kot nekakšne duhovne vaje. Zaradi epidemioloških razmer je bil doslej zasnovan kot Alfa dan, na katerem je osrednji dogodek namenjen skupni molitvi, molitvi nad posameznikom in slavljenju ob spremljavi sodobne krščanske glasbe.

Priprava na krst, ki spodbuja k rasti v veri

V želji po globlji pripravi na zakrament svetega krsta poteka tudi program ePriprava na krst, ki poteka vsake štiri mesece in vključuje štiri srečanja, ki jih sooblikujejo laiki in duhovniki. Največja dodana vrednost programa je pričevanje laikov, ki z udeleženci delijo svojo izkušnjo vere, zakonskega življenja, krščanskega družinskega življenja in poslanstva botrstva. Med posameznimi srečanji so udeleženci povabljeni k opravljanju tedenskih izzivov, ki jih spodbujajo h konkretnim korakom na poti njihove vere.

Vera ni nabor znanja ali spisek dolžnosti, ki jih opravimo

V teh predpoletnih dneh za Škofijo Celje na pastoralnem področju še ni časa za počitek. Skupaj z novimi sodelavci potekajo priprave na novo pastoralno leto. Krščanstvo je vera skupnosti, kjer ni prostora za individualizem. Pred nami so časi, ko bo medsebojno in medžupnijsko povezovanje ob pomanjkanju duhovnikov nujno za zdravo življenje župnije. V slovenskem prostoru se tega večinoma žal še ne zavedamo. Tam kjer se, pa se že povezujemo z željo, da bi ob pripravljenih vsebinah ljudje začutili, da je vera osebni odnos z Bogom in ne nabor določenega znanja ali spisek opravljanja določenih dolžnosti. Krščanstvo je vera skupnosti.

Avtor prispevka je Klemen Klemen, pastoralni asistent celjske škofije.

V želji po spodbujanju premisleka o alternativah na področju verske vzgoje na portalu Iskreni v času priprave na novo katehetsko in pastoralno leto tedensko objavljamo serijo vsebin na to temo. Vabljeni k spremljanju še naprej.

Nedavno so se tudi v murskosoboški škofiji odločili za ovedbo določenih pastoralnih oz. veroučnih sprememb, še posebej za otroke od 5. razreda osnovne šole naprej.

 

Na duhovniškem svetu so podprli mnenje škofa Petra Štumpfa, da se z veroučnim letom 2022/2023 ukine služba birmanskih botrov in da k birmi pristopijo veroučenci iz 5., 6., 7., 8., in 9. razreda. Z veroučnim letom 2023/2024 pa se zakrament sv. birme v vseh župnijah murskosoboške škofije podeljuje vsako leto, in sicer v 5. razredu oz. na začetku 6. razreda.

 

Za portal Iskreni je škof Štumpf pojasnil, da se je že dlje časa zavedal močne sekularizacije v škofiji, pomanjkanje osebne vere staršev in posledično verske podpore svojim otrokom, prav tako pa mu je bilo znano, da večina birmanskih botrov ne izpolnjuje pogojev za to službo. Da bi to stanje izboljšali, so po dobrem letu le prišli do faze intenzivnejših pogovorov, kjer na plano prihajajo novi predlogi.

 

Premik sv. birme na nižje razrede osnovne šole pa je po mnenju škofa Štumpfa smotrn tudi zato, da bi otroci po birmi nadaljevali s prenovljeno katehezo. Kot so zapisali v Škofijskih sporočilih, bi otrokom v 6. razredu še bolj približali molitev, spoznavanje Svetega pisma in teologije telesa, v sedmem razredu evharistijo, v osmem vzgojo vesti in spoved, deveti razred pa bi bil posvečen pričevanju in oznanjevanju. Med tem časom bi osnovnošolcem tudi pomagali pri vključitvi v župnijsko občestvo, kjer bi mladi lahko delovali na različnih področjih. Na koncu 9. razreda bi po župnijah sloveno izpovedali svojo vero.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.