Tilen Mlakar: »Don Bosko je imel tudi v svojem času korona izkušnjo«

Vir: Arhiv Salezijanske mladinske pastorale

Danes goduje sveti Janez Bosko. Gre za enega največjih pedagogov modernega časa, katerega delo se še danes nadaljuje na vseh celinah sveta. Veliko sled je pustil tudi v našem prostoru. Oratorij je le ena, verjetno najbolj znana izmed njih. Pogovarjali smo se z inšpektorialnim koordinatorjem salezijancev sotrudnikov Tilnom Mlakarjem, ki kot mladinski delavec deluje pri Oratoriju Slovenija. Ima tudi dober vpogled v to, kako don Boskov duh živi še danes. Tudi v koronačasu.

Si inšpektorialni koordinator salezijancev sotrudnikov. Kdo so sotrudniki in kaj pomeni tvoja vloga?

Združenje salezijancev sotrudnikov ali sodelavcev je ustanovil don Bosko kot tretjo vejo salezijanske družine, za salezijanci in hčerami Marije Pomočnice. Primerljivi smo torej s Frančiškovim svetnim redom. Don Bosko ni želel, da bi njegovo vizijo in poslanstvo za mlade živeli samo redovniki in duhovniki, temveč čim širši spekter ljudi. V ta namen je po svetu organiziranih že okrog 30 različnih združb – vej salezijanske družine.

Salezijanci sotrudniki smo večinoma laiki, ki želimo v svojih življenjih, tam, kjer smo, živeti don Boskovo karizmo in nadaljevati njegovo poslanstvo dela za mlade. Vsak po svojih zmožnostih, tudi glede na obdobje življenja, v katerem se nahaja. V ta namen imamo formacijo in naredimo tudi slovesno obljubo, sicer pa se združujemo v skupnosti ali centre, ki se redno srečujejo. V Sloveniji imamo pet centrov: v Ljubljani, na Bledu, v Sodražici, v Šentjoštu nad Horjulom in v Sevnici. Na vsake tri leta izmed nas izvolimo koordinatorja, ki skrbi za povezanost in medsebojno obveščanje centrov, in to je trenutno moja vloga.

Kaj pa pomeni živeti don Boskovo karizmo?

Karizme seveda ni lahko definirati. Težko jo »zapakiramo« v eno poved. Rekel bi, da je najpomembnejše, da se stalno pustimo nagovarjati don Boskovemu zgledu duhovnosti in poslanstva in se ne nehamo vračati k njemu kot izviru. Njegova duhovnost ni nekaj zelo specifičnega. Prvenstveno jo lahko imenujemo kar katoliška, saj sloni na stebrih evharistije in pobožnosti do Marije. Na bolj praktični ravni je don Bosko gojil duhovnost, obrnjeno navzven, v služenje drugim. Navdihovanje pri njegovem poslanstvu pa nas ves čas spodbuja k spraševanju, kaj še lahko naredimo dobrega za mlade, ki jih srečujemo.  

In kakšno je poslanstvo ter delo salezijancev sotrudnikov v Sloveniji? Kje vas lahko srečamo?

Kot sem rekel, imamo pri nas pet centrov, ki pa so si med seboj zelo različni po strukturi in starosti članov. V Ljubljani na Rakovniku nas je trenutno dejavnih največ staršev mladih družin iz Ljubljane in okolice, tako da so v tem obdobju življenja naše poslanstvo v največji meri naše družine, vzgoja naših otrok. Ostali štirje centri pa so bolj vezani na duhovno, pastoralno in drugačno podporo krajevni župniji oziroma skupnosti salezijancev ali salezijank.

Na današnji dan res ne moremo mimo sv. Janeza Boska. Kako bi na kratko predstavil njegov način vzgoje? Kako je deloval?

Don Bosko je bil pedagoško gledano predvsem velik praktik, ki je o svojem delu zapustil le malo teorije. Salezijanci so se še desetletja trudili njegovo delo nekako teoretično opisati. Sam pa je izhajal predvsem iz svoje neizmerne ljubezni do mladih, za katere bi naredil vse, in vere, da ga Bog kliče k temu poslanstvu.

Don Bosko starše spodbuja, naj ne prepuščamo vzgoje vrtcu, šoli in krožkom. Ti ne bodo nadomestili našega odnosa z njimi. Bodimo mi protagonisti vzgoje svojih otrok in z njimi preživljajmo čim več kvalitetnega časa.

Deloval je zlasti med ubogimi malimi delavci v industrializacijskem Turinu 19. stoletja. Razmere, v katerih so živeli ti otroci in mladi, si danes v Evropi kar težko predstavljamo. Mnogi so bili popolnoma brez vsega: brez staršev, brez strehe nad glavo, brez imetja, brez možnosti šolanja, brez perspektive … Začel je s tistim, kar jim je lahko ponudil: druženjem, vzgojnim naukom, kosom kruha … Tekom let pa je v prizadevanju odgovarjati na konkretne potrebe mladih ustanavljal šole, delavnice, dijaške domove, mladinske centre, založniško hišo, tiskarno … Bil je tudi neke vrste sindikalist, saj se je trudil, da bi čim več mladih dobilo redno in pošteno delovno pogodbo, z omejenim delovnim časom. Odgovarjal je torej na potrebe takratnih mladih, ki so bile velike, in se jim trudil omogočiti čim bolj celostno vzgojo in izobrazbo.

Za don Boska pravimo, da je bil oče, učitelj in prijatelj mladih. Kaj se lahko od tega duhovnika, ki je bil mladim vse v eni osebi, naučimo starši?

V središču don Boskove pedagogike je vzgojiteljevo srce. Njegov odnos z otrokom ali mladim. Ta odnos temelji na ljubeznivosti, razumnosti in veri. Zato ni nenavadno, da je eden bistvenih elementov don Boskove vzgoje prijateljska in usmerjujoča navzočnost, ki jo je sam imenoval »asistenca«. Asistenca pri njem pomeni najprej to, da je vzgojitelj prisoten med mladimi. Da je navzoč med njimi in je z njimi stalno v odnosu. Na ta način si lahko pridobi, lahko bi rekli, prijateljsko avtoriteto. Mladim je blizu, a jim je hkrati zgled in ga spoštujejo. Druga pomembna prvina asistence pa je, da vzgojitelj s svojo navzočnostjo mlade preventivno usmerja od potencialnih neželenih vedenj k pozitivnim dejanjem. Zato je svojo pedagogiko poimenoval preventivni vzgojni sistem – v kontrastu z represivnim, ki le kaznuje napačno vedenje, sicer pa se za mlade ne briga.

Don Bosko nas torej tudi starše spodbuja, naj ne prepuščamo vzgoje vrtcu, šoli in krožkom. Ti ne bodo nadomestili našega odnosa z njimi. Bodimo mi protagonisti vzgoje svojih otrok in z njimi preživljajmo čim več kvalitetnega časa.

Kot mladinski in pastoralni delavec svoje poslanstvo dela z mladimi in za mlade uresničuješ pri Oratoriju Slovenija oziroma širše pri Salezijanski mladinski pastorali. S katerimi izzivi se soočate v tem korona času?

Don Bosko je gojil duhovnost, obrnjeno navzven, v služenje drugim.

Kot je verjetno tudi na drugih področjih, imamo dva glavna izziva: prvi je prilagoditev dela in stikov z mladimi na spletno obliko. Sestanki, načrtovanja pa tudi usposabljanja starejših mladih niso problem. So pa programi, ki jih prek spleta enostavno ne moremo izvajati oziroma jih bi s tem močno osiromašili. Tukaj so v ospredju dogodki za otroke, kakršni so oratoriji in srečanja otroških pevskih zborov, pa dogodki, ki temeljijo na grajenju skupnosti in odnosov. Takšne dogodke zaenkrat prestavljamo in upamo, da jih bomo lahko izvedli čim prej, ko bodo razmere to dopuščale.

Drugi velik izziv pa je preprosto nepredvidljivost celotne situacije. Težko je karkoli načrtovati, ko ne vemo, kakšne bodo razmere že čez tri tedne, kaj šele čez tri mesece.

Je pa tudi kakšna pozitivna stran tega obdobja. Ves čas odkrivamo, kakšne vse možnosti nam nudi sodobna tehnologija, in marsikateri dogodek smo lahko zaradi spletne oblike ponudili veliko več mladim, kot bi ga v živo.

Vir: arhiv Salezijanske mladinske pastorale

Se programi pripravljajo tudi sedaj? Jih boste kljub koroni izvajali?

Seveda. Kar se tiče oratorija, je v zaključnih fazah priprava letošnjega priročnika. Tema bo blaženi Carlo Acutis. Navadno smo za animatorje v vsaki škofiji pripravili predstavitev priročnika – skupaj z vsem ostalim programom. Ta dogodek se letos seli na splet. Prav tako smo jeseni prek spleta pripravili posvet oratorijskih voditeljev in animatorij, oratorijski dan za animatorje. Še zlasti spletna prilagoditev tega je predstavljala velik izziv, ampak se ga je na koncu udeležilo 200 animatorjev in je zelo lepo uspel.

Salezijanska športna liga ŠportKat je trenutno v mirovanju in bomo s tekmami nadaljevali takoj, ko bo mogoče. Prek spleta v okviru večerov sodobne krščanske glasbe pripravljamo mini slavilne koncerte kar iz dnevnih sob glasbenikov. Najverjetneje bodo spletne tudi postne duhovne vaje za srednješolce in študente, ki se bodo odvijale ob vikendih med 12. in 14., 19. in 21. ter 26. in 28. marcem … Smo pa pripravljeni, da čim več odpadlih programov izvedemo v živo, takoj ko bo mogoče.

Kako pa misliš, da bi se na celotno korona situacijo odzval don Bosko, če bi živel danes?

Hočete narediti nekaj dobrega, svetega, najsvetejšega, božjega? Vzgajajte mladino!

Don Bosko je imel že v svojem času neke vrste »korona izkušnjo«: v Turinu je razsajala kolera. Takrat je svoje fante povabil, da so šli po mestu skrbet in pomagat bolnim. Obljubil jim je, da se nihče ne bo okužil, če ne bo imel nespovedanih grehov. Pomagat so šli skoraj vsi, okužil se ni nobeden …

Kaj bi torej naredil v našem času? Mislim, da bi upošteval preventivne ukrepe, a še bolj zaupal v Božje varstvo in si upal tvegati malo več kot mi. A hkrati je gojil veliko pokorščino do škofov in papeža, tako da sem prepričan, da preko dovoljenj škofov ne bi posegal. Bi pa v pastoralne namene gotovo v polnosti koristil sodobno tehnologijo, saj je bil tudi v svojem času na čelu napredka.

Imaš za naše bralce ob današnjem don Boskovem godu še kakšno sporočilo?

Mislim, da je najboljše, da zaključno besedo prepustim kar današnjemu slavljencu. Takole je nekoč zapisal: »Hočete narediti nekaj dobrega, svetega, najsvetejšega, božjega? Vzgajajte mladino!«

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja