Dojenček joka. Naj ga dvignem v naročje? Ali naj ga raje pustim, da se nauči sam potolažiti? Kaj če z jokom le izsiljuje? Bo vedno hotel mojo pozornost? Bo zato razvajen?
Izjokavanje pomeni prakso puščanja jokajočega dojenčka v zibki oz. stajici in tudi tehniko uspavanja, ko otrok zaspi v joku. Spremenjena različica tega pristopa je, da gre starš na vsakih nekaj minut do otroka, ga ogovori, potreplja (nikakor pa ne dvigne v naročje) ter nato podaljšuje čas med svojimi prihodi, da se otrok “nauči” zaspati sam.
Nobenega dvoma več ni, da je ponavljajoče pomanjkanje odzivanja na dojenčkov jok lahko škodljivo za duševno zdravje otroka. Dojenčki, ki so v stiski prepuščeni samim sebi, ne razvijejo osnovnega čuta zaupanja, kasneje v življenju pa se ti otroci soočajo z občutki nemoči, nizkega samospoštovanja in kronične anksioznosti.
Izjokavanje je škodljivo! Spodkopava osnovo za varno navezanost, ki v prvem letu otrokovega življenja zahteva hitro odzivnost in prilagajanje.
Starši, ki si prizadevajo za dobro povezanost z otrokom, se zavedajo morebitne škode na čustvenem področju, če pustijo jokajočega dojenčka samega, zato si prizadevajo zadovoljiti dojenčkove potrebe po telesni bližini in odzivnosti.
Jok je lahko tudi zdravilen!
POZOR: Vendar pa lahko starši spregledajo koristen in zdravilen jok, če menijo, da je njihova naloga ne samo odzvati se na jok, pač pa ga tudi ustaviti. Dojenčki potrebujejo jok za sproščanje stresa, vendar naj jokajo v vašem naročju in ne sami.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Se popolnoma strinjam z vsebino članka. Vsaj mamice večinoma težko prenašamo in poslušamo otroški jok – to je že znak, da se je treba na jok odzvat!! Nekaj mamic, ki se je odločilo za izjokavanje (po uspavalni metodi Spi dete spi na primer), mi je reklo, da so zelo trpele, ko so poslušale svojega otroka …
Po drugi strani pa je dobro opozorit tudi na to, če ima dojenček na primer kolike in ga mamica ne more imet vedno pri sebi (starejši otroci, WC in podobne neizogibne situacije) tudi ne bo utrpel posledic, če se bo v posteljici na varnem par minut jokal sam – no vsaj mene je to tolažilo ob podobnih situacijah …
C’est la vie 🙂
Se strinjam z napisanim. Jokat nihče ne bi smel sam.
Fajn prispevek. Se strinjam. Ne razvajat, hkrati pa ne zapostavlat otroka.