Bodi možu žena in ne mama!

Thumbnail

Kako se obnašate, kadar mož ne ravna tako, kot bi od njega pričakovali? Kot zrela odrasla ženska – njegova žena, ali kot da bi bili njegova mama?

Iskren zapis ameriške avtorice Sare Hagmann:

Nekaj vam moram priznati. Včasih se do moža obnašam, kot da sem njegova mama.

Pa sploh ni težava v tem, da on ne bi bil sposoben in povsem normalno delujoč odrasel človek. Seveda je. Težava je bolj v tem, da sem sama čustveno zelo intenzivna žena, ki je zelo usmerjeno v to, da morajo biti stvari opravljene, medtem ko je on prijazen, neobremenjen mož, ki se včasih stežka spravi v pogon. In če nisem pozorna, lahko začnem tečnariti, ga »pedenati« in se do njega obnašati pokroviteljsko, ne da bi se ob tem zavedala, da je največja težava v moji naravnanosti. Pozabim na to, da ni nek »velik otrok«, ampak glava moje družine in ljubezen mojega življenja.

Kadar pa sem na to pozorna, pa naslednje tehnike zelo pomagajo, da se uspem izogniti starševskemu načinu razmišljanja. Želim jih deliti z vami v upanju, da bo tudi vam uspelo prenehati igrati starša svojemu partnerju in ga začeti ljubiti.

Svoja čustva uravnavajte kot zrela odrasla oseba

Nezavedno ste verjetno padli v vzorec arogance, jeze ali apatije. A vaš mož ni odgovoren za vaše odzive. Kot odrasla ženska lahko prevzamete nadzor nad lastnimi čustvi in vedenjem, da ne bodo ti še poglabljali težave.  

Dolgo časa sem rabila, da sem ta spoznanja ponotranjila. Tako enostavno se je začeti razburjati, kadar vidim, da se mož še ni lotil svojega dela, ampak njegovo zanemarjanje lastnih obveznosti še ni opravičilo za moje nezrele reakcije. S pomočjo redne molitve sem se danes sposobna soočiti s takšnimi situacijami kot odrasla oseba in ga sama pri sebi ne obtožujem več tega, da je kakor otrok. 

Opustite navado sitnarjenja

Če vas mož prosi, da ga spomnite na to, kar želite, da opravi, se domislite preprostega in čustveno nevtralnega načina za to.Vsi kdaj pozabimo narediti kako stvar, za katero so nas drugi, tudi naši dragi možje ali žene, prosili. Neprestano opozarjanje na te stvari, čemur pravimo sitnarjenje ali »teženje«, pomeni, da ne verjamemo v sposobnost drugega, da to sam opravi, in da svoje potrebe jemljemo za pomembnejše od potreb drugega. Ko se pri tem zalotite, se zaustavite, še enkrat razmislite o svojih pričakovanjih in se naučite izpuščati nepomembne stvari.

Če vas mož prosi, da ga spomnite na to, kar želite, da opravi, se domislite preprostega in čustveno nevtralnega načina za to. Moj mož ima recimo nad svojim delovnim kotičkom tablo in na njej je pustil poseben kotiček, v katerega mu lahko zapišem: »Dragi, bi lahko prosim …« in potem lahko stvari s seznama odkljukava, brez da bi ga dodatno opominjala na to.  

Telesne geste, ki so bolj značilne za mame, zamenjajte s tistimi, ki so značilne za žene

Sem oseba, ki ji veliko pomeni telesni stik, zato se svojega moža pogosto dotikam. Kadar se podzavestno do njega obnašam kot mama, ga moje geste lahko zelo vznejevoljijo. Zato se moram potruditi, da takrat začnem o njem razmišljati kot o »velikem močnem moškem, s katerim sem se poročila«, in se ga na ta način tudi dotikati. Skušam ga tudi zares občudovati.

Zato se tudi potrudim, da se zanj malce uredim, tudi če mora kaka druga stvar zato počakati. Saj moramo tudi po poroki še vedno drug drugega malce osvajati. Sporočila o tem, kako so nam všeč v svoji moškosti, so za može ena najbolj privlačnih. In ni je stvari, ki bi bolj ubijala moškost, kot če ob njihovih napakah in neuspehih govorimo: »O ti moj ubogi mali mišek!«

Prenehajte delati namesto njega

Tudi če vaš mož ne sodeluje vedno tako, kot bi si želeli, pa vas bo to, da delate stvari namesto njega, na dolgi rok samo izželo, njemu pa dalo občutek nepomembnosti. To na koncu vodi v slabo voljo in nizko samopodobo in nobena od teh dveh vama ne bo pomagala, da bi nazadnje kot ljubeča ekipa prišla do najboljše rešitve. Morda morate znižati svoja pričakovanja ali poiskati zunanjo pomoč, si pomagati s kako aplikacijo za organizacijo, morda pa potrebujeta tudi pomoč terapevta.   

Kar v najinem zakonu zelo dobro deluje, je to, da moža prosim za pomoč, kadar vidim, da ima čas za to, in ne šele takrat, ko sem izžeta od tisoč opravil. Ko vidim, da se na svojem telefonu sprehaja po spletu, sem lahko slabe volje, ker ni vprašal, ali rabim kako pomoč pri pripravi kosila. Lahko pa ga namesto tega prijazno prosim za pomoč. Takojšnja prijazna prošnja namesto izčrpane kritike kasneje naju oba spomni na to, da ima sposobnosti, s katerimi lahko deluje v dobro najine družine. Daje nama potrditev, da sva enakovredna partnerja.

Prevzemite odgovornost zase

Kadar me zagrabi, da se začnem do moža obnašati kot mama, to običajno pomeni, da prevzemam odgovornost za njegova dejanja. A on je odrasel človek, ki je sposoben svojih lastnih odločitev. Ja, njegova dejanja vplivajo name, ampak mu zaupam, da bo ravnal tako, da bova pridobila oba. In tudi če tega ne stori, imam možnost nadzora nad svojimi odzivi na njegove odločitve, ne pa nad odločitvami samimi.  

Ko se naslednjič zalotite, da ste kot mama svojemu možu, to energijo raje preusmerite v nekaj, v čemer sami zares uživate.

Kaj je tisto v vašem življenju, zaradi česar se vam to zdi dragoceno in vredno? Se lahko česa domislite? Če je seznam zelo kratek, je to mogoče znak, da svojo vrednost stavite na moževe odločitve namesto na svoje. In to vodi v dinamiko odnosa mama/otrok ter zavira veselje, ki bi ga lahko vi prinesli v vajin zakon. Ko se naslednjič zalotite, da ste kot mama svojemu možu, to energijo raje preusmerite v nekaj, v čemer sami zares uživate. Potem zadovoljstvo, ki ste ga ob tem začutili, pripeljite nazaj v težavno situacijo in opazujte, kako nepomembna se zdi kar naenkrat.

Žene smo lahko zelo močen vzgib k dobremu v življenjih naših mož, a le če jih ljubimo kot sebi enake. Namesto tega, da se nanje jezimo, z njimi manipuliramo ali nad njimi obupujemo, jih lahko na razumski način prepričujemo, nežno opogumljamo in ljubeče spoštujemo. To jih vabi k temu, da nas varujejo, za nas skrbijo in da v družini delujejo kot resnični moški.  

 

Vir: familyshare.com