Afera KPK kot zrcalo slovenske pravne in politične kulture

Zaradi poročila KPK je februarja 2013 padla druga Janševa vlada. Bomo šli zaradi sedaj padlega poročila KPK na predčasne volitve? Bo sploh kdo odgovarjal?

Odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi poročilo Komisije za preprečavnje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na Janezo Janšo, bi v normalni državi sprožila niz odstopov. Pri nas česa takega ni mogoče pričakovati. Smo pač Balkanci (po pravopisu: brez pravnega reda). Ob tem brez kakšne zamere dopuščam domnevo, da narodi južno od nas rečejo »Smo pač Slovenci«.

Zgodilo se je ravno nasprotno. Vsi nekdanji akterji afere KPK so kar preveč usklajeno reagirali s sklicevanjem na zgolj napake v postopku sprejemanja poročila, medtem ko naj bi bilo z njegovo vsebino še vse v redu. Kot da postopek v pravu ni odločilnega pomena za zagotavljanje pravičnosti v družbi!

Takšni pritlehni odzivi ponovno dokazujejo, kako malo dajo naši glavni politični odločevalci na spoštovanje institucij države, ko gre za njihovo preživetje. Toliko bolj zaskrbljujoče pa je, da takšen odnos gojijo ravno pravniki! Tako Gregor Virant, ki je s svojo Državljansko listo po objavi spornega poročila prvi zapustil takratno Janševo vladno koalicijo, kot večni predsednik upokojenske DeSUS Karel Erjavec sta oba pravnika.

Vsaj od nekdanjega predsednika KPK in sedajnega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki se je šolal na elitni ameriški univerzi Harvard, bi človek pričakoval, da razume, da je dosledno spoštovanje vladavine prava med nosilci oblastnih položajev ključno za ponotranjenje pravnih vrednot širše med državljani. Škodo, ki jo ti ljudje povzročajo ugledu slovenskih pravnikov, je nemogoče razumeti, če ne spregledamo, da v ozadju že ves čas poteka navadna bitka za oblast. Pravo je pri tem zgolj sredstvo.

V tem kontekstu je tudi bolj logična njegova izjava na novinarski konferenci januarja 2013, na kateri so javnosti predstavili vsebino zdaj že odpravljenega poročila: »Ali nas (člane senata, op. a.) vse skupaj zaprejo, ker smo neosnovano, neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost, politika in družba sprejme odgovornost in sprejme ustrezne ukrepe.« Kdo bo šel sedaj sedet? Kdo bo sedaj odgovarjal?

Slavna misel lorda Actona, da je vsaka oblast nagnjena k temu, da začne kvariti njenega nosilca, absolutna oblast pa kvari celo absolutno, žal velja tudi za naše razmere. Predsednik vlade Miro Cerar, tudi sam pravnik, za povrhu še profesor pravne filozofije in etike pravniških poklicev, ki je pred vstopom v politiko o etiki pisal knjige in o njej predaval na skoraj vsaki župniji, ni pri tem nobena izjema.

Tudi on je v prvem odzivu na odločitev sodišča v svojem slogu najprej pojasnil, da se bo z ministrom Klemenčičem pogovoril o zadevi, v isti sapi pa je njegovo ravnanje v času predsednikovanja KPK že opravičeval z besedami, da je odločitev sodišča večplastna in da je prepričan, da ne posega v vsebino poročila KPK. Prevedeno v jezik povprečnega državljana, dovzetnega za medijske manipulacije: pri Janši je vendarle šlo za očitane nepravilnosti, če pa postopek na KPK ni tekel povsem po ustavi in zakonu, pa sedaj ni bistveno. To trdi profesor prava?

Če se je komu v prvih mesecih po nastopu funkcije pokroviteljsko zdelo, da Cerar še vedno ni razumel, da ni več profesor, ampak predsednik vlade, nam takšna izjava da vedeti, da je doba njegove politične nedolžnosti že davno minila. In potem ljudje v nedogled debatirajo, od kod so naši pravniki tako pokvarjeni. »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna« bi bilo potrebno preoblikovati v »Mojster postaneš šele, ko prerasteš svojega učitelja«.

Slabih 540 evrov, kolikor znašajo stroški postopka na sodišču, bodo verjetno tudi vse, kar bo oškodovani Janša na koncu dobil nazaj. Kot da bi šlo v njegovem primeru za denar. Škoda zanj in za državo se s tem smešno nizkim zneskom niti ne da primerjati, čeprav jo dnevno živimo.

Janšo je na premierskem stolu zamenjala celo za lastne vrste preveč ambiciozna Alenka Bratušek, njo je nasledil Cerar. Če smo bili državljani v obodbju teh dveh let pod levima vladama kaznovani s  pospešenim zadolževanjem, je afera KPK nekaterim akterjem očitno tudi koristila. Omenjeno je že bilo, da je takratni vodja senata KPK Goran Klemenčič postal minister za pravosodje, njegov namestnik in nekdanji Dnevnikov novinar Rok Praprotnik pa je postal direktor znotraj bančne skupine NLB.

Kako bodo ravnali nekdanji člani senata KPK sedaj? Glede na slovensko politično kulturo, kjer je tudi pravo ponižano v vlogo njene dekle, prevzema odgovornosti ni pričakovati. Da bi zaradi padca poročila KPK lahko dočakali predčasne volitve, pa se v teh razmerah zdi že znanstvena fantastika.