Foto: EnvatoGotovo poznate kakšno družino, kjer imajo same sinove, in kakšno družino, kjer so same hčere. Mogoče se nam zdi, da je spol otroka tako naključen kot met kovanca, kjer je verjetnost 50:50, pa vendar ni tako.
Raziskava je pokazala, da je v posameznih družinah lahko nagnjenost k rojevanju več otrok enega spola. To bi si lahko predstavljali tako, kot da ima vsaka družina obtežen kovanec, ki prevaga k določenemu spolu. To sicer ne izključuje možnosti, da bodo vsi potomci enakega spola, je pa večja verjetnost za to.
Spol otroka je določen ob samem spočetju, ko se združita semenčica in jajčece. Semenčica je tista, ki določi, kakšnega spola bo nov otročiček, zato je biološko gledano oče tisti, ki določi spol. Seveda pa ima svojo vlogo tudi mama, saj tudi jajčece izloča določene snovi in s tem privlači semenčice. Tako obstaja možnost, da v določenih okoliščinah bolj privlači semenčice določenega spola.
In čeprav je spol otroka v veliki meri odvisen od naključja, obstaja nekaj dejavnikov, ki lahko nekoliko vplivajo na verjetnost rojstva dečka ali deklice.
Kaj lahko vpliva na spol otroka?
- Starost staršev
Nekatere raziskave kažejo, da imajo starejši starši nekoliko večjo verjetnost za rojstvo deklice. Po prej omenjeni raziskavi imajo starejše mame za približno 10 % večjo verjetnost, da bodo imele same dečke ali same deklice, v primerjavi z mlajšimi materami.
- Genetske značilnosti očeta
Možno je, da nekateri moški proizvajajo nekoliko več “ženskih” ali “moških” semenčic ali oziroma da imajo te semenčice različne možnosti za uspešno oploditev.
- Okolje v maternici
Nekateri znanstveniki domnevajo, da lahko pogoji v maternici (raven hormonov, prehranjenost in imunski odziv matere, prekrvavitev maternice, možna vnetja) in razmere v zgodnji nosečnosti vplivajo na to, kateri zarodki imajo večjo možnost preživetja. Maternica morda ni enako gostoljubna do obeh spolov. Vendar to pa še ni dokončno dokazano.
- Stres
Nekaj raziskav je pokazalo, da po velikih naravnih nesrečah, vojnah ali obdobjih hudega stresa nekoliko upade delež rojenih dečkov. Možno je, da so moški zarodki v zgodnji nosečnosti nekoliko bolj občutljivi na neugodne razmere.
Kaj ne vpliva na spol otroka?
Nekatere ljudske vraže trdijo, da imajo privlačni starši več hčera, medtem ko naj bi visoki, premožni ali bolj agresivni starši imeli več sinov. To seveda ne drži.
Prav tako se je izkazalo, da na spol otroka ne vplivajo rasa, naravna barva las, krvna skupina, višina ali telesna teža matere.
Ena od hipotez temelji na evolucijski teoriji in pravi, da naj bi bilo v obdobjih obilja za populacijo ugodneje vlagati v moške potomce, v obdobjih pomanjkanja pa v ženske. Vendar z raziskavami tega (še) niso potrdili.
Zelo verjetno na spol otroka tudi ne vpliva čas spolnega odnosa glede na ovulacijo. V 60. letih prejšnjega stoletja je postala popularna Shettlesova teorija, ki je trdila, da se semenčice med seboj razlikujejo. Ženske semenčice naj bi bile bolj vzdržljive, večje in počasnejše, moške pa manj odporne, manjše in hitrejše. Tako naj bi v želji po dečku imeli spolni odnos čim bliže ovulaciji, ker naj bi hitrejše moške semenčice prve dosegle jajčece. Medtem ko naj bi v želji po deklici imeli spolni odnos 2-4 dni pred ovulacijo, saj naj bi v času do ovulacije moške semenčice večinoma propadle, preživele pa bi predvsem ženske semenčice. Sodobne raziskave kažejo, da ni bistvenih razlik med enimi in drugimi semenčicami.
Prav tako ne vpliva tudi položaj pri spolnem odnosu ali posebna prehrana.
Še žalostna statistika
Naravno razmerje med dečki in deklicami se po svetu giblje okoli 105 dečkov na 100 deklic. To pomeni, da verjetnost za spol ni povsem 50 : 50, ampak približno 51,2 % deček, 48,8 % deklica. Razlog za to ni povsem jasen, vendar naj bi narava tako deloma kompenzirala nekoliko višjo umrljivost moških tekom življenja.
Toda kadar se v neki državi ali regiji dolga leta rojeva bistveno več dečkov, to ni več stvar družinskega »obteženega kovanca«, ampak znak, da se v ozadju dogaja nekaj drugega. V nekaterih delih sveta namreč spol otroka ni sprejet kot dar, ampak kot nekaj, kar je treba nadzorovati. Zaradi močne želje po sinovih se starši po razkritju spola odločajo za selektivni splav deklic. Takšne prakse so najbolj dokumentirane v Indiji, na Kitajskem, v Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji, pa tudi v Albaniji in na Kosovu.
Posledice so pretresljive: mednarodne organizacije govorijo o milijonih »manjkajočih deklic« – deklic, ki se nikoli niso rodile zgolj zato, ker niso bile dečki. In tu se razmišljanje o spolu otroka iz zanimive biološke posebnosti spremeni v boleče opozorilo, kako nevarno je, ko otrok ni več sprejet kot dar, ampak ocenjen skozi pričakovanja, želje in predsodke odraslih.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Katarina Nzobandora po izgubi otroka: “Svet je hitel naprej, jaz pa sem stala na mestu.”
Urška Petak: Tudi če izgubimo otroka v zgodnji nosečnosti, imamo vso pravico do žalovanja
Mag. Tomaž Pisk: 5 stvari, ki bi jih o dedovanju morali vedeti vsi
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
