Foto: Chat GPTZ majhnimi otroci je marsikaj izziv. Spolnost je samo ena od stvari na seznamu, a je med tistimi, o katerih se precej malo govori in piše. Če ste med starši brez posebnih izzivov v času nosečnosti, porodov, z otroci, ki prespijo celo noč, so vedno zdravi in imate obilo časa za sozakonca, potem tole branje ni za vas, ampak za vse druge navadne smrtnike. Tole tudi ni strokovna vsebina, ampak bolj nabor realnih izzivov resničnih zakoncev z nekaj možnimi rešitvami.
Ko telo ni več samo tvoje
Vse skupaj se začne že pred otroci – z nosečnostjo, spraševanjem, kaj, kako in do kdaj je sploh varno. Večinoma sicer ni posebnih zadržkov, a nosečnost vendarle pri marsikom vzbudi skrb in onemogoča sproščenost v spolnosti. Težje pa je pri rizični nosečnosti, kadar so spolni odnosi praktično prepovedani. Takrat, če ne prej, se par začne učiti, da spolnost ni samo akt, ampak tudi pogovori, pogledi, dotiki, skupni trenutki, objemi, crkljanje, masaža, poljubi …
Izzivi se po porodu nadaljujejo. Žensko telo se tedaj sooči s celo vrsto sprememb. Bila je noseča, postala je mati, njeno telo devet mesecev ni bilo (samo) njeno in je šlo čez ogromne hormonske spremembe. Veliko se je spremenilo – že čisto fizično hormonske spremembe vplivajo na vlažnost nožnice in s tem na suhost ali bolečino pri spolnem odnosu.
Ženskina pozornost je po porodu v veliki meri povsem naravno na novorojenčku. Ni najlažje preklapljati vloge mame in žene. Ob dojenju je še nekoliko težje. Ob hormonskih, telesnih in odnosnih spremembah se logično spremeni tudi spolnost. Zadnje, kar ženska po porodu potrebuje, je pritisk k čimprejšnjem spolnim odnosom. Telo potrebuje svoj čas, psiha tudi. Še toliko bolj po bolečem/travmatičnem porodu in epizotomiji. A tu smo si pari ob različnih okoliščinah in izkušnjah zelo različni. Nekateri bi pri spolnih odnosih prehitevali priporočenih šest tednov za okrevanje po porodu, drugi se še leto po porodu borijo z odsotnostjo spolne želje, utrujenostjo, okrevanjem, samopodobo …
Ženska v tem obdobju potrebuje predvsem varnost, podporo, pomoč in razumevanje, da nič več ni, kot je bilo.
Ne glede na vse: par potrebuje bližino in stik
Ženska v tem obdobju potrebuje predvsem varnost, podporo, pomoč in razumevanje, da nič več ni, kot je bilo. Vsaka se tako ali drugače sooči tudi z vprašanji samopodobe in privlačnosti možu po porodu. Včasih mož, ki ženi pove, da mu je še vedno všeč, s tem tudi njej pomaga sprejeti svoje spremenjeno telo. Če pa je na drugi strani pritisk glede izgleda ali siljenje k spolnim odnosom, je zadržek do spolnosti še veliko večji.
Moški, ki se jim v fizičnem smislu ni toliko spremenilo, se neredko težje vživijo v spremembe, ki se zgodijo ženskam, ampak izražajo predvsem, da pogrešajo spolnost »kot prej« – sploh če je do spremembe prišlo s porodom. Pogovor je tako ključen – predvsem takšen brez obtožb in z jasnim izražanjem lastnih potreb. Vendar pa tudi moški z rojstvom otrok tudi praktično precej hitro izkusijo, da se je marsikaj sprememnilo.
O moškem vidiku pogosto govorimo še manj kot o ženskem, ker je v tem obdobju fokus razumljivo na mami in otroku. A tudi očetje so neprespani, preobremenjeni, soočeni z novo vlogo. Spolnost je za mnoge moške eden glavnih načinov, kako čutijo bližino, sprejetost, povezanost in ljubezen. Ko te bližine zmanjka, se počutijo zavrnjene, neljubljene, oddaljene — a tega pogosto ne povedo, ker se jim ob izčrpani ženi to lahko zdi sebično.
A prav tu lahko nastane problem – ona misli, da on pogreša »samo« seks. On pa misli, da ona zanj nima več časa in ga zavrača. Če tega ne ubesedita, se lahko začneta oddaljevati. Pogosto tako oba potrebujeta stik, bližino in spolnost, a to zelo različno izražata. Takrat majhni koraki drug k drugemu (tudi brez spolnega odnosa) lahko naredijo pomembne spremembe.
Mnogo parov spozna, da se je za spolnost naenkrat treba začeti truditi, da nikakor ni samoumevna.
Področje, na katerem je na enkrat potrebnega veliko več truda
Mnogo parov spozna, da se je za spolnost naenkrat treba začeti truditi, da nikakor ni samoumevna. Potrebnega je kar nekaj prizadevanja z obeh strani, spontanost na tem področju pa je naenkrat predvsem nekaj minulega.
Pari čutijo tudi kar nekaj nasprotij … Spolni odnos lahko potrebuje čas, par pa je redno pod pritiskom, da se ne bo zbudil dojenček ali malček. Dostikrat je treba tehtati med utrujenostjo in časom za intimnost. V to enačbo potem pride še kup obveznosti, od potrebe po pospravljanju, delu za službo, druženju s prijatelji, gibanju itd. Prioritete so pomembne, potem je pa veliko v pogovoru in tehtanju, kaj je trenutna prioriteta. Če je v igri daljša neprespanost, toliko slabše. Mladi starši poznamo občutek, ko si tako zelo utrujen, da ti ni do ničesar, še najmanj do spolnosti. A kaj ko utrujenost lahko traja tedne, mesece, celo leta. V tem času pa se lahko mož in žena oddaljita že do te mere, da je težko zopet priti nazaj skupaj. Par potrebuje stik, tudi fizično bližino, nežnost, objem – kljub utrujenosti.
Kaj konkretno pomaga?
Mamam na tem področju dostikrat pomaga podpora moža, ki jo vsaj občasno razbremeni skrbi za otroka (oz. otroke) in dom. Včasih pomaga nežna pobuda. Včasih to, da drugi pride brez pričakovanj. Samo z bližino, dotikom, objemom, masažo. Spolna želja velikokrat pride šele naknadno; šele po tem, ko si par vzame čas za nežnost in bližino, ustvari prostor, pripravi okolje (glasba, hrana, vonj, dekoracija …). Sploh, če čez dan ni bilo časa, da bi počasi nalagala na žerjavico. Dostikrat tedaj želja pride kljub utrujenosti. Velikokrat gre pa tudi za težko tehtanje, ali si bolj utrujen ali bolj pogrešaš sozakonca. A tudi, če do spolnega odnosa ne pride, to ni poraz. Vzela sta si čas drug za drugega in ohranila odnos. Včasih je začasna rešitev v risanki za otroke, varstvu, pogosto je tudi otroke treba naučiti, da mami in ati potrebujeta čas zase.
Ko je dotikov enostavno preveč
Pogosto je problem tudi to, da je vsega preveč. Mame majhnih otrok poznamo težavo, ko je glava preprosto preveč polna, da bi sploh lahko dovolj odklopile. Tudi takrat pomaga nežen dotik, masaža, pogovor. Drugače pa je, ko je dotikov preveč. Mama, ki cel dan in celo noč nosi dojenčka, ga uspava, crklja … lahko začuti odpor tudi do prijetnih dotikov s strani moža. Ali samo na določenih delih telesa. Takrat je ključno, da moški tega ne jemlje osebno, ampak razume, da gre za posledico stanja telesa, ki je prejelo preveč dotikov. Ena ključnih rešitev v teh primerih je, da ima tudi mama tedaj nekaj časa čez dan samo zase, brez otrok, ko se je nihče ne dotika. Ter da se tudi otrokom, ko so dovolj veliki, postavi meja v smislu, da niso ves čas na mami.
Mama, ki cel dan in celo noč nosi dojenčka, ga uspava, crklja … lahko začuti odpor tudi do prijetnih dotikov s strani moža. Ali samo na določenih delih telesa.
Tudi upad želje po spolnosti je normalen
Mnogo žensk se po porodu sooči tudi z upadom želje po spolnosti, kar je prav tako normalno. Včasih pomaga pogovor, vikend v dvoje, zmenek, pomoč moža, varuška, več povezovanja čez dan, pogovor z ginekologom ali terapevtom. Sploh pri ženskah je pogost dejavnik, ki lahko povzroča zadržek pred spolnostjo, tudi strah pred ponovno zanositvijo. Pa tudi kontra –hormonska kontracepcija znižuje libido. Neredko na spolno željo po porodu vpliva tudi poporodna depresija. Rešitve so zelo raznolike, ker so tudi razlogi zelo različni.
Ne bo idealnih pogojev
Dejstvo, ki povezuje praktično vse starše majhnih otrok pa je, da za spolnost praviloma nimajo idealnih okoliščin. Potrebne je veliko iznajdljivosti, inovativnosti, obojestranskega prizadevanja, pogovora. Dostikrat mora povsem neromantično postati del urnika. Pa še takrat dostikrat ne gre po planu in ne uspe, ampak vseeno pa večkrat kot bi ob čakanju na idealen večer. Predvsem pa morata zakonca z majhnimi otroki prej ali slej sprejeti, da je tudi to obdobje, ki bo minilo. Četudi je težje izvedljiva in veliko bolj ustvarjalna, je intimnost v času plenic in neprespanih noči lahko prav tako čudovita.
Če vas je članek nagovoril, vas vabimo, da pot iskrenega pogovora o intimnosti nadaljujete z nami. Na dogodku Iskreno o … najini intimnosti se bomo z dr. Andrejo Poljanec, dr. Andrejem Perkom in Gregorjem Čušinom dotaknili vprašanj, ki si jih kot pari prepogosto ne upamo zastaviti na glas.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
*** Mame majhnih otrok poznamo težavo, ko je glava preprosto preveč polna, da bi sploh lahko dovolj odklopile. Mamam na tem področju dostikrat pomaga podpora moža, ki jo vsaj občasno razbremeni skrbi za otroka. *** danes je bolj malo moških, ki ne bi pomagali, ali pa jaz srečujem samo take, ki so “copate” in ženo “pedenajo” spredaj in zadaj. Ampak ona vseeno ne “da”. Izkazalo se je, da so mnoge ženske “žrtev” svojih preveč omrenejenih mam. ali pa se to vleče že več generacij, še iz časov, ko so res bile za sve same. Pa so res bile za vse same? vloge so bile res razdeljene drugače kot danes a v resnici je cerlev že zgodaj poskrbela s svojimi zakoni(tostmi) da samohranilk skoraj ni bilo. od kje so potem sodobne mame tako obremenjene? kuhajo perejo, sesajo … kot moški, ki brez problema v celoti sam gospodinjim, kadar ona dela na projektu, lahko povem da pere stroj, pomiva stroj, sesa stroj … nekaj razvrščanja perila in manipulacije iz stroja v stroj je. nekaj zlaganje, tudi kaka ura likanja. kuhanje vzame eno uro 2x na dan. ob odraščajočih otrocih pa sploh ni bilo stresa. večino naštetega naredijo oni “za vajo”. Luksuz. Ko so bili majhni? Ona je vstajala ponoči, jaz podnevi 🙂 občasno tudi obraratno, ampak se ni izšlo. Mama se zbudi na prvi zvokec otroka ne glede. Tako so “ustvarjene”. Četudi sem se jaz zbudil, se je ona tudi in dajala navodila. Hm … in to dajanje navodil za vsakostvar, tudi za nekaj, kar sem že delal, natančno tako, nama je vzelo NAJVEČ energije v zakonu in ga skoraj bankrotitalo. Ta njena POTREBA PO NADZORU. In začel sem se s tem sistematično ukvarjati in prišel do zaključka, da ima ona v resnici premalo časa zaradi miselnosti nenehno nekaj delati, nikoli počivati, ker je to znak zabušavanja in lenobe. In si ustvarja v glavi nenehne strese, opravila, urnike … morda celo instinktivno sabotira plan, da bi lahko imela kaos in svoje “jadikovanje”. Recimo likanja noben pri nas na mara. A če gledaš stroj perila je za zlikati le 5 kosov. Likalna postaja je vselej na svoje mestu, samo vklopiš in zlikaš 5 kosov. Izi-bizi. Ampak ne. “Ni časa” sedaj, zato odložimo na kup, ki kmalu preraste voljo po likanju in po enem mesecu odlašanja, ko že vsega zmanjka, naredi neskončen stres likanja in posledičen odpor. Torej največ je v naših glavah. *** Aja; spolnost 🙂 Preobremenjena ženska nima potrebe po seksu, čeprav ga ravno takrat najbolj potrebuje. Moški bi ji dal energijo in sprostitev, a jo mora metati stran (delo, zabava, gostilne ali sodobneje v elektronske naprave za različne vsebine). Redki so dovolj zreli za premagovanje tega problema. In je enako kot z likanjem!! Če vzdržuješ higieno in red v odnosu je 100x lažje, kot pa se lotevat (spolnosti) kampanjsko!
Meni se zdi članek odličen in dokaj realno napisan.
Vem, da je to banalno, ta primerjava, ampak poglejte v živalskem svetu: ko ima samica mladiče, se ukvarja samo z njimi. Skrbno jih čuva, jih doji, skrbi zanje. Kar poglejte si: mačke, psice, celo koklja skrbi za svoj zarod. V tistem času jih samci sploh ne zanimajo. Zdaj pa primerjajte: živalski mladiči postanejo dokaj hitro samostojni, človeško bitje pa potrebuje približno eno leto, da se postavi na noge. Kje je pa še vse ostalo!
Žensko telo mora iti skozi nosečnost in dati skozi porod, to so velike hormonske spremembe v telesu. Seveda nekdo, ki tega ni dal skozi, tega ne more razumeti.
V živalskem svetu zrele mame delajo za mladiče veliko manj, kot njihove človeške “kolegice”. 100% skrb je prvih 14 ni … nato pa jih postopoma navajajo na življenje, zato so živalski mladiči bistveno hitreje samostojni, ne glee na tipično življensko dobo vrste. Dojenje je eno. Ampak potem pa mačka, psica, itd, več ali manj pusti mladiče odraščati, le budno skrbi nad njimi, da ne zaidejo ali pa naredi korekcijo, ko je res nujno. Kupe filmov prikazuje kako mama vodi, tudi počaka mladička, ki zaostaja, ampak če mu ne uspe, gre mama naprej. ne ukvarja se z mladiči, ki odstopajo. To, da se trudimo VSE potomce spraviti h kruhu, je bolj človeška lastnost. Imamo silno zakomplicirano življenje. Nobena druga vrsta ne rabi 20 let, da bi postala samostojna! Tudi ljudje v preteklosti niso rabili tako dolgo. 100 let nazaj je bila samostojnost normalna pri 15ih ali prej. 10.000 let nazaj so si naši predniki ustvarjali družine pri 7ih letih.
Spolnost: rekreativno spolnost pozna zelo malo živalskih vrst. Najbolj človeku podobni so bonobi (sorodniki šimpanzov, naši najbližji po genetiki), ki preko spolnosti uravnavajo družbo. Samice vodijo plemena in urejajo medsebojna razmerja preko spolnosti. Naj ponovim: preko spolnosti urejajo družbo. Tudi človeštvo preko religij in zakonov direktno ureja spolnost in družbo. Sicer malce drugače kot bonobovke, saj nam vlada moški spol. Spolnost pri večina živalskih vrstah je reproduktivna. Samice se v to spuščajo le ko začutijo poslanstvo. Ampak samci pa nimajo obveznosti do teh samic. Samice same vzgajajo naraščaj, samci pa iščejo nove samice. Je pa še ta resnica, ki velja tudi za človeka: ko in če v bližini ni privlačnih predstavnic ženskega spola, tudi moška pohotas spi. Ne 100% in ne vsem, ampak vsak moški bo potrdil, da 10x manj misli na seks, ko je samski, kot pa ob prelepi doječi ženi, ki se zanj ne zmeni. Tako, da smo si ljudje kar dobro zakomplicirali to življenje in se krepko odmaknili od narave in stvarstva.