Staromodni hobiji, ki se spet vračajo

Foto: Canva

Zdi se mi, da se je vse skupaj ponovno dobilo zagon med epidemijo. V naših urnikih se je naenkrat sprostil čas, ki ga sicer preživimo v avtomobilih, ko se vozimo po opravkih in dejavnostih. Kar naenkrat smo bili doma, zaradi služb in šole pa smo bili vrh glave siti elektronskih naprav. Začelo nam je primanjkovati nekih jasnih, vidnih, oprijemljivih ciljev in razpaslo se je brskanje po omarah in iskanje raznih orodij za ustvarjalno umetniško in obrtniško udejstvovanje. In ko enkrat z delom začneš, hitro ugotoviš, kako pomirjujoče je to. Roke delajo, glava pa se lahko delno “odklopi”. Lahko razmišljaš, lahko se pogovarjaš, lahko poslušaš, em … lahko moliš … Same prepotrebne, a pogosto zanemarjane, dejavnosti.

Vpliv na šolsko delo

Izdelek si je treba najprej zaželeti, ga domisliti, načrtovati, morda celo izrisati, predvideti posebnosti (in biti ves čas na preži, ker se med delom skoraj vedno pojavi še kakšna zanka) izdelati strategijo, kako jih razrešiti, potem pa potrpežljivo in vztrajno delati. Nazadnje držiš v rokah rezultat svojega truda. Iz lastnih domačih izkušenj lahko rečem, da so to veščine, ki jih lahko otrok razvije že v predšolskem obdobju, v šolskem (in kasneje!) pa mu izjemno pomagajo oblikovati strategijo, načrt, reševanje in izpeljavo kateregakoli projekta.

Ljudje smo spet ugotovili, da marsikaj lahko hitro in celo bolj kakovostno naredimo lastnoročno, kot če bi kupili v trgovini.

Vpliv na stresno vsakdanje življenje

Kvačkanje, pletenje, šivanje, vezenje, poslikava, umetelna peka in vrtnarjenje so bili v predkoronskih časih nekaj, s čimer so se v glavnem ukvarjale le še staromodne babice, ki imajo preveč časa. Epidemija pa je spremenila marsikaj. Delo z rokami je spet postalo cenjeno. Ljudje smo spet ugotovili, da marsikaj lahko hitro in celo bolj kakovostno naredimo lastnoročno, kot če bi kupili v trgovini. Izdelki so lahko bolj prilagojeni našim željam in predstavam, kot bi jih lahko ponudil še tako dobro narejen tovarniški izdelek. Doma narejeno je povsem unikatno, zaradi malih napak je lahko nekoliko rustikalno in bolj osebno izrazno kot kupljeno. Z domačimi izdelki se da tudi prihraniti (čeprav so materiali za ročna dela lahko pošteno dragi). Seveda pa, predvsem pri prehrani, ne gre zanemariti dejstva, da pri doma pripravljenem res veš, kaj poješ. Ponos in užitek ob tem, da si sam izdelal nek izdelek, pa je neizmerno večji, kot če si podobnega še tako skrbno izbral in kupil.

V času hitenja, opravljanja kupa pogosto nesmiselnih opravil in hlepenja po novih in novih dobrinah, doživetjih in uspehih, lahko pomeni čas, ki ga preživiš med opravljanjem nekega mirnega koristnega dela, neizmerna naložba v kakovost življenja. Tovrstni hobiji spodbujajo ustvarjalnost, ohranjajo duševno zdravje in dajejo občutek smiselnega zadovoljstva ob nastajajočem izdelku. In ja, vsi ti hobiji nas iztrgajo iz krempljev zapravljanja časa počez po digitalnem svetu.

Omeniti velja še vidik povezovanja, saj podobni hobiji in zanimanja spodbujajo povezovanje in druženje ljudi. In več glav več ve. Kolikokrat pokličem katero od precej bolj izkušenih prijateljic in jo povprašam, kako bi ona rešila takšen ali drugačen problem, na katerega sem ob delu naletela. (Potem pa še malo poklepetava o čem drugem!)

Doma narejeno je povsem unikatno, zaradi malih napak je lahko nekoliko rustikalno in bolj osebno izrazno kot kupljeno.

Tovrstna prostočasna opravila nudijo svojevrsten oddih od stresnih pritiskov sodobnega vrtinca življenja. Zmanjšajo negativna čustva in vnašajo v naša življenja več zadovoljstva.

Še so počitnice. Življenje je še vedno za kanček bolj umirjeno in ležerno. Privlecimo iz babičine skrinje klopko volne (še prej je treba k babici na obisk; to bo vesela!) , po predalih pobrskajmo za kosi blaga, poiščimo kvačko, pletilke, šivanko, pojdimo v knjižnico ali na splet, poiščimo za začetek nekaj malega, ljubkega, uporabnega, kar bo hitro gotovo in nam bo dalo novega veselja in poleta za naprej. Potem pa naprej, korak za korakom!