Prva tiskovna konferenca nadškofa Zoreta

V uvodni izjavi je nadškof p. Stane Zore medije povabil k sodelovanju. Ob skupnem delu upa na »več optimizma, več veselja in pristnega zadovoljstva«.

Ob 12. uri se je v prostorih ljubljanske nadškofije začela tiskovna konferenca, kjer se je širši medijski javnosti prvič predstavil novi ljubljanski nadškof in metropolit p. Stane Zore. Zanimanje medijev je bilo izjemno, svojo izpostavljenost pa je nadškof Zore pospremil s hudomušno izjavo, da tudi v gorah še ni doživel takega bliskanja.

V 45 minutah, kolikor je trajalo srečanje s predstavniki medijev, smo se seznanili z več vljudnostnimi pozdravi in čestitkami, pa tudi že z nekaterimi programskimi poudarki, ki ljubljansko nadškofijo čakajo v prihodnosti.

Na začetku odgovorov na novinarska vprašanja je nadškof poudaril, da se zaveda meja svojih sposobnosti. Zato si želi, da bi tudi na novem položaju lahko še naprej ostajal med ljudmi in bi se tako od Božjega ljudstva lahko tudi učil. Želi si biti škof za ljudi. Navzoče je opozoril, da je temelj njegovega dela evangelij, zato naj javnost ne pričakuje sprejemanja nekih novih temeljnih programskih dokumentov.

Obenem se nadškof zaveda omajanega zaupanja ljudi v Cerkev. Vendar je izpostavil tudi dejstvo, da “na terenu” zaupanje v duhovnike in redovnike ostaja. Po njegovem mnenju je potrebno razločevanje, ko govorimo o ljudeh, ki so povezani s Cerkvijo. Edini način za vzpostavitev večjega zaupanja p. Zore vidi v delu za resnično dobro, zlasti med najbolj pomoči potrebnimi, pri tem pa je treba delovati iskreno, pristno in dosledno.

Na novinarsko vprašanje glede morebitnih reform v slovenski Cerkvi je nadškof povedal, da je o čem takem še prezgodaj govoriti. V zvezi z mariborsko afero je spomnil, da sam in ljubljanska nadškofija v Mariboru nimata pristojnosti, da pa upa na uspešen razplet nastale situacije. Prizadevanja za dogovor z bankami upnicami se nadaljujejo, odprte pa ostajajo vse možnosti. Izključen ni niti stečaj, ki pa po njegovem ni v ospredju iskanja rešitev.

Nadškof je izpostavil, da je v Cerkvi tudi mnogo dobrega. Po zgledu papeža Frančiška si želi, da se v prihodnje daje manj poudarka stvarem, ki za življenje Cerkve niso pomembna. V odnosih znotraj Cerkve, zlasti v pastorali, si želi več dogovarjanja in sodelovanja. Načrti za delo po njegovem ne smejo biti rojeni v eni glavi, ampak mora priti do izraza občestvenost.

V odnosih med Katoliško cerkvijo in slovensko državo si nadškof želi, da bo Cerkvi priznan prostor za svobodno oznanjevanje. Pri tem upa na medsebojno spoštljivost in dialoškost. Želi si, da bi z delom ponovno pričela mešana komisija, ki bi med drugim odgovorila tudi na odprta vprašanja vrednotenja verouka v okviru obšolskih dejavnosti otrok, prisotnosti duhovnikov v vojski, bolnišnicah in zaporih. Nadškof je poudaril, da sta tako Cerkev kot država v službi ljudi in da mora biti to glavno merilo pri urejanju medsebojnih razmerij.

V zvezi z izredno sinodo o družini, ki trenutno poteka v Vatikanu, je nadškof povedal, da je v stiku s škofom Glavanom, ki mu je povedal, da delo poteka intenzivno in da je debata odprta. Na vprašanje našega medija, portala isrkeni.net in časopisa Domovina, o tem, kako bo sinoda odmevala v našem prostoru, pa je nadškof odgovoril, da bodo bolj konkretni pogovori o tej temi pri nas potekali potem, ko bo sprejet sklepni dokument zasedanja. Obenem je izrazil hvaležnost vsem organizacijam, ki se trudijo na področju družine.

Ob zaključku tiskovne konference je dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK, vse navzoče povabil na škofovsko posvečenje, ki bo potekalo 23. novembra v ljubljanski stolnici. Na drugi strani novinarskih fotoapartov sta sicer sedela še ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in generalni vikar ljubljanske nadškofije Anton Markelj, ni pa bilo apostolskega nuncija msgr. dr. Juliusza Janusza.