Foto: FreepikVerjetno ni starša, ki se pri vzgoji otroka ne bi srečal z vprašanjem, zakaj je njegov otrok v nekem trenutku tako zelo nepotrpežljiv in zdolgočasen. Verjetno poznate situacijo, ko se otrok po hiši »vleče« kot megla in hiti pojasnjevati, da mu je dolgčas, da se nima s čim igrati ali pa želi v istem trenutku nekaj doseči od starša ali pa od sorojenca. In ta njegov »takoj« v njegovem dojemanju pomeni v istem trenutku, brez pripravljenosti, da malo počaka, potrpi in sprejme, da mu enostavno ni mogoče takoj ustreči.
Opisani situaciji navideznega dolgčasa in nepotrpežljivosti pri otrocih sta dve »bolezni« sodobnega sveta, ki prej ali slej doletita vsako družino. Poglejmo nekaj razlogov za to:
Otroci takoj dobijo vse, kar si zaželijo
Starši otroke želimo osrečiti in v tem zavedanju jim (pre)pogosto nudimo tisto, kar si zaželijo, a ne nujno tudi zares potrebujejo. Saj starši pri tem nimamo slabega namena razvajanja otroka, občasno nas vodi tisti prijeten občutek, ko vidimo zadovoljnega otroka. Ampak to ponavljajoče nudenje otroku tega, kar si zaželi, vodi v dolgoročno pomanjkanje hvaležnosti in tudi v nepotrpežljivost, ko pride do situacije, ko mu ni mogoče ustreči.
Namesto po gozdovih in igriščih se lovijo med različnimi socialnimi omrežji.
Omejena socialna interakcija
Ne samo COVID obdobje, ki je otroke dejansko nasilno izoliralo od sovrstnikov, še veliko večji vpliv imajo nove tehnologije, ki so poskrbele, da otroci neposredne stike nadomeščajo s pogovori/klepeti preko aplikacij. Namesto po gozdovih in igriščih se lovijo med različnimi socialnimi omrežji. In ravno splet, kjer je vse takoj na dosegu roke, ima pomemben vpliv pri otroku, da mu bomo tudi v družini vse omogočili takoj, ko pride z željo na plan.
Ko tehnologija nadomešča starše
Prezaposlenost s službenimi obveznostmi. Delovniki, ki se pogosto raztezajo do večera. Delo, ki ga prinašamo s sabo domov. Vse to od staršev terja čas. Čas, ki ga ne moremo sočasno nameniti otrokom. In na naše mesto vstopi tehnologija. Zato, da imamo mir, da lahko opravimo »samo še en klic« in odgovorimo »samo še na eno elektronsko sporočilo«.
Seveda je nekorektno povsem posploševati in zapisati, da so vsi otroci in starši enaki. Nekatere družine se v večjem, druge pa v manjšem obsegu spopadajo z zgoraj opisanimi razlogi. Toda za vse tiste, ki se (vsaj občasno) znajdemo v teh pasteh današnjega načina življenja, je tukaj nekaj nasvetov, kako ukrepati:
Postavimo meje
Določimo, koliko časa lahko otrok preživi v virtualnem svetu. Računalniške igrice, aplikacije, gledanje videoposnetkov – čas, ki ga preživi na ta način, lahko izmerimo in postavimo preprosto pravilo. Čas, ki ga preživi npr. na telefonu mora nato (vsaj) podvojiti in ga preživeti zunaj.
Omejimo dostop do tehnologije
Zavedajmo se, da prekomerna uporaba zaslonov pri otrocih slabo vpliva na razvoj otrok. Zato je nujno potrebno omejiti otrokom dostop te novodobnih tehnologij in uporabo le te prilagoditi otrokovi starosti.
Slovenski pediatri so izdali povsem jasne smernice za uporabo zaslonov in tam je med drugim zapisano, da naj otroci med drugim in petim letom starosti uporabljajo zaslone manj kot uro na dan.
Ko boste postavili meje in omejili dostop do tehnologij, bo otrok svoj čas moral zapolniti na drugačen način. In na tej točki boste videli, kako zelo koristni sta zanj ti dve omejitvi.
Omogočite otroku, da mu je dolgčas
Kot že večkrat poudarjeno, je dolgčas nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi otroku. Dolgčas spodbuja domišljijo, otroka potisne v situacijo, da si, v kolikor želi, da dolgčas mine, poišče aktivnost oz. igro, ki mu bo zanimiva.
Ob tem pa je otroku potrebno jasno dati vedeti, da mu ne boste vedno pomagali dolgčasa pregnati s skupno igro. Otrok je tisti, ki si mora najti animacijo, ki mu bo pregnala občutek dolgčasa. Seveda ni nič narobe s tem, da si otrok zaželi igre s staršem, toda ne more in ne sme pričakovati, da bomo starši vedno njihovi animatorji.
Domača opravila
Dolgčas pa lahko preženemo tudi z domačimi opravili. Zadolžite otroka za opravljanje nalog, ki so njegovim letom primerna. Zlaganje perila, pospravljanje posode, sesanje itd. – v vsaki družini se najde delo, ki ga lahko otroci povsem samostojno opravijo. Če pa nam delo uspe opraviti skupaj, pa to še dodatno vpliva na povezovanje med staršem in otrokom.
Navezovanje stikov in gradnja odnosov, to, kar smo mi počeli na igriščih in pred bloki v popoldnevih po šoli, vedno bolj izginja.
Učite ga socialnih veščin
Zavedajmo se, da bodo naši otroci vedno bolj potrebovali našo pomoč pri učenju socialnih veščin. Navezovanje stikov in gradnja odnosov, to, kar smo mi počeli na igriščih in pred bloki v popoldnevih po šoli, vedno bolj izginja.
Če otrok vedenja o tem, kako se naj v nekaterih situacijah obnaša, ne bo dobil od staršev, ga bo iskal drugje. Najpogosteje na spletu, torej tam, kjer so informacije popačene, kjer so vrednote povsem napačne in vprašanje, ki si ga moramo postaviti, je povsem preprosto. Kdo naj otroke ušli socialnih veščin – mi starši ali splet?
