Foto: ShutterstockLetošnje postne spodbude za vas pripravlja Gregor Čušin. Poimenoval jih je STRMENJE. Postne spodbude boste dobili trikrat tedensko – v nedeljo, sredo in petek: tempo, v katerem jih boste brali, prepuščamo vam – isti dan, ko jih prejmete, ali pa čez vikend, ko je manj naglice. Vse to z namenom, da se izognete stresu, ki nam jih vsakodnevno povzročajo roki ter gledanje na koledar in uro, ter se v miru posvetite bistvenemu – srečanju z Jezusom.
Je vedel, kaj se bo zgodilo?
Govoril je, naj ne sodimo, da ne bomo tudi sami sojeni, pa se mu verjetno še sanjalo ni, da bo prišel dan, ko mu bodo sodili. In da bo obsojen.
Govoril je, naj nastavimo še drugo lice, kadar nas kdo udari, in verjetno še slutil ni, da bo bičan. Da ga bodo tepli s palicami in pestmi. Bíli po levem in desnem licu. Brcali in tolkli. Po hrbtu, obrazu, kamor bo pač padlo. Da bo padel pod udarci. Da bo krvavel.
Govoril je, naj si vsak dan naložimo svoj križ, a si verjetno ni predstavljal, da ga bo nekoč tudi sam nosil. Da mu ga bodo zadegali na rame in ga porinili na strmo pot. Da bo omahoval pod njegovo težo. Da bo omahnil in padel. Da bo obležal. Da ne bo zmogel brez pomoči.
Govoril je, naj raje prehodimo dve milji, kadar smo prisiljeni prehoditi eno, in si verjetno ni mislil, da bo nekoč prisiljen prehoditi pol milje, le slabe pol milje, a res slabe, in se mu bo to zdela najdaljša pot, kar jih je kdaj hodil.
Govoril je, naj podarimo še plašč, če nam kdo vzame obleko, in mu verjetno na kraj pameti ni padlo, da ga bodo nekoč slekli do golega. Da bo stal brez obleke in gledal, kako si kot plen delijo njegovo obleko, kako jo trgajo. Kako barantajo za njegov plašč in mu postavljajo ceno. Koliko je vreden?
Govoril je, da bo bogato poplačan vsak, ki mu bo dal piti samo kozarec hladne vode, pa ni imel pojma, kaj govori. Ni vedel, da bo prišel trenutek, ko mu bodo ponujali vino, pa ga bo odklonil.
Govoril je, da kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in da ga bo našel le tisti, kdor ga izgubi. Govoril je, naj iščemo in bomo našli.
Je iskal táko smrt? Ne vem. Vsekakor ga je našla.
Je našel življenje? Ne vem. Vsekakor ga je izgubil.
Govoril je, da nima, kamor bi glavo naslonil, pa ne vem, ali je vedel, da bo svojo mrtvo glavo spet naslonil na materino srce kot takrat, ko je bil še otrok. Da jo bo naslonil na njeno prebodeno in ranjeno srce. Skoraj mrtvo od bolečine. Da se bodo solze pomešale s kapljami krvi.
In da bosta pritekli kri in voda iz njegovega mrtvega, a večno živega srca.
Je vedel, da se bo zgodilo?
Priporočeno branje:
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
