Košara, ki jo nesemo k blagoslovu jedi je polna samih dobrot. Bolj ko je bil post pravi, bolj diši iz nje. Kaj pa je v košari in kaj posamezne jedi ponazarjajo?
Pirhi, rdeči pirhi
Pirhi, rdeči pirhi, ponazarjajo kri iz Jezusovih petih ran. O, tudi naša družina se včasih sooča s hudo krvjo, ko se narobe ali sploh ne razumemo. Bolečina in strah, ranjenost in žalost, vse se skriva med nami. In vstajenjsko jutro odpuščanja tudi.
Slastna potica
Dišeča potica, velikokrat zavita, vsa rahla in lepa. V zavitosti vidim zapletenost in skrivnostnost odnosov naju z možem.
Pogosto sva si čisto nasprotje. In ko naju življenje privije, se prepletava v zanimiv vzorec. Eden je testo, drugi je nadev temu testu. Eden nosi, drugi daje okus. Eden se zapeče v hrustljavo skorjico, drugi ohranja mehkobo in vlažnost. Ko se mnogokrat zavijeva drug okoli drugega se vlogi porazgubita, izmenjavata. In nasprotji si nič več ne nasprotujeta; samo še podpirata se.
Potica je v obliki Kristusove krone, ki je hotela žaliti in je ranila, a kraljevskosti Jezusu ni mogla odvzeti. Kot si midva z žalitvami ne moreva odvzeti večnosti najine obljube.
Šunka
Šunka ponazarja Jezusovo telo. Prebičano in trpeče. Ko je kdo od domačih resneje bolan ali ko našo hišo obišče sestra smrt, tedaj z Jezusom v polnosti delimo njegovo trpljenje.
Vstajenje tega prebičanega, mrtvega telesa nam daje vedno znova upanje in moč. Tudi v hudi izčrpanosti, tudi ko že nekaj dni ne spimo zaradi bolnega otroka, tudi ko nas teži breme neprimernih besed, ki smo jih izrekli ali slišali.
Ostri hren
Hren nas vsakič spet zapeče. V očeh, v grlu. Spominja na žeblje, ki so prebodli Jezusove ude. Kako je moralo boleti. Roke, po katerih je na svet prihajalo ozdravljenje in blagoslov, so bile ranjene. In vendar niso nehale z ozdravljenjem in blagoslavljanjem.
Srca mam in očetov so ob naših otrocih pogosto ranjena. Večkrat zaboli. Otroci se življenja lotevajo po svoje in do tega imajo vso pravico. Do vseh padcev in napak in vzponov in pravih odločitev.
Starše opazovanje tega boja večkrat boli. Radi bi prestregli vsako buško, vsak trn. Pa ne zmoremo, ne znamo in ne smemo. Otroci morajo svojo pot trpljenja prehoditi sami. Nič ne moremo zares storiti, da bi jim življenje prizaneslo. Le zdravja in blagoslova lahko prosimo.
Kruh
Pri nas pečemo kruh doma. Za veliko noč spečemo čisto posebnega. Takega, iz testa več različnih mok, da se koruzna rumena prepleta s temno ajdovo in belo pšenično.
Izgled vsakega kruh je skrivnost, dokler ne zarežemo vanj. Vsaka rezina je drugačna. Kruh predstavlja življenje, hkrati pa tudi Božjo dobroto. Vedno novo in presenetljivo.
Pomaranče
Nekoč sem nekje prebrala, da sodijo k blagoslovljenim jedilom tudi pomaranče, ki naj bi predstavljale pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu. Od takrat vedno kakšno položim zraven v košaro. Kaj ponujamo svojim najdražjim, ko nas prosijo piti?
Košara je polna
Tako, vse je v košari. Pravzaprav je notri vse naše življenje in naši odnosi. Čez bomo položili lep, skrbno izvezen prt ljubezni, odpuščanja, dobrohotnosti in vsega najboljšega, kar premoremo v svojih srcih. In to bomo položili pred Boga, proseč ga, da čez vse razlije svoj blagoslov.
Na velikonočno jutro pa bo v naših srcih odmevala Aleluja!
Foto: ric-nm.si
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!