Foto: CanvaTako so vsaj ugotovili raziskovalci Univerze v Bergnu na Norveškem, ki so analizirali podatke preko 6000 udeležencev raziskave o zdravju dihal v Evropi. Udeležence, katerih povprečna starost je bila ob vključitvi 34 let, so spremljali več kot 20 let. Rezultati študije so pokazali, da imajo ljudje, ki dnevno čistijo stanovanje in pri tem uporabljajo čistila ali se poklicno ukvarjajo s čiščenjem, pospešen upad pljučnih funkcij, ki je primerljiv z dvajsetletnim kajenjem. Gre za posledico draženja, ki jih kemikalije iz čistil povzročajo na sluznici dihalnih poti, kar sčasoma povzroči trajne spremembe le teh in njihovo preoblikovanje.
Iz tega bi lahko potegnili sklep, da ima čiščenje z uporabo čistil primerljiv učinek na naša pljuča in dihala kot pokajena cigareta. Če zraven rednega čiščenja še kadite, nujno prenehajte vsaj z eno od navad. Ali še bolje obema.
Pa če damo malo šalo na stran … problematično ni čiščenje, ampak so problematična kemična čistila. Kljub temu pa so razlogi za vsakodnevno in pretirano čiščenje svojega bivalnega okolja – s čimerkoli – običajno precej globlji od zgolj želje po čistem in urejenem prostoru.
Dobri stari perfekcionizem
Pretirano čiščenje pogosto ni le skrb za red in higieno, ampak je odsev globljih notranjih vzgibov. Za njim se lahko skriva potreba po nadzoru, želja po občutku varnosti ali strah pred kaosom, zunanjim in notranjim. Perfekcionizem igra tu ključno vlogo: ko posameznik teži k popolnosti, lahko čiščenje postane način, kako pomiriti tesnobo, urediti svet okoli sebe in hkrati utišati notranji nemir.
A red v prostoru ne pomeni nujno miru v duši; pogosto je ravno nasprotno. Neprestano iskanje popolnosti hitro vodi v izčrpanost in občutek, da ni nikoli dovolj čisto, dovolj urejeno, dovolj dobro. Ravnovesje med redom in sproščenostjo pa je tisto, kar resnično prinaša občutek notranjega miru.
Običajno so tudi drugi ljudje v gospodinjstvu “žrtve” našega perfekcionizma. Ali tudi od njih zahtevamo popolnost ali pa vse delo opravimo sami, saj ga nihče drug ne zna dovolj dobro in po naših merilih.
Ko posameznik teži k popolnosti, lahko čiščenje postane način, kako pomiriti tesnobo, urediti svet okoli sebe in hkrati utišati notranji nemir.
Namenimo svojemu zakoncu vsaj toliko aktivnega časa kot čiščenju?
Če je odgovor NE, se preveč ukvarjamo s čiščenjem in premalo z zakoncem. Seveda je potrebno, da so izpolnjeni neki higienski standardi, toda če za njihovo vzdrževanje porabimo ure in ure časa in če nam naši bližnji sporočajo, da pretiravamo … so najbrž ti standardi previsoki. In kot tako ne služijo več kvaliteti našega bivanja, ampak so kompenzacija naših notranjih napetosti in želje po nadzoru.
Tudi naši otroci se ne bodo v prvi vrsti spominjali, da so otroštvo preživeli v brezhibno čistem stanovanju, ampak se bodo spominjali razpoloženja, prijetnih trenutkov, hecanja, skupnega dala za gospodinjstvo … življenja pač. Za srečno otroštvo otrok potrebuje srečno mamo, ne perfektno čisto hišo.
Za srečno otroštvo otrok potrebuje srečno mamo, ne perfektno čisto hišo.
Življenje je včasih tudi nekoliko razmetano
Čiščenje samo po sebi ni sovražnik. Problem postane takrat, ko začne nadzorovati nas. Red v domu lahko prinaša občutek miru, vendar notranjega miru ne moremo doseči s čistilno krpo v roki. Namesto popolne urejenosti prostora poskusimo negovati urejenost v sebi.
Včasih je bolj zdrav korak ta, da odložimo krpo, odpremo okno, se nasmehnemo in posedimo z najbližjimi. Drobne nepravilnosti, ki jih pustimo v stanovanju, so lahko dokaz, da v njem živi življenje – pristno, nepopolno, a resnično.
Morda prav takrat, ko se naučimo spustiti popolnost, prvič zares zadihamo s polnimi pljuči.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Nada Zupančič: “Tudi mož in otroci si zaslužijo svežo mamo”
Meta in Rudi Tavčar: “Za otroka je najbolj travmatično, če doživlja, da se starša sovražita”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Ubogi ljudje, ki imajo okm – obsesivno kompulzivno motnjo, to so tisti ljudje, ki so obsedeni s čiščenjem in vidijo povsod bacile in umazanijo.
Jaz sicer okm nimam, vsak dan pa porabim kar nekaj časa za čiščenje. Lahko rečem, da pri tem ne pretiravam, lahko bi celo rekli, da imam prej umazano kot čisto. Čiščenja v hiši je veliko in je velika razlika ali živiš v stanovanju ali v hiši. Prav tako je razlika, če imaš veliko družino, majhne otroke, kmetijo, obrt, štalo, njivo…Odvisno je tudi od družinskih članov, ali so packoni, ki samo mažejo, ali so sposobni tudi kaj pospraviti in za seboj počistiti.
Vsak dan je treba osnovno pomiti posodo, pospraviti kuhinjo, pobrisati štedilnik, pulte, mizo, pomesti oz. posesati tla. To je osnovno. Potem je brisanje tal, čiščenje šip, omaric, nape, pečic, odtajanje hladilnika, zamrzovalne skrinje, čiščenje kopalnice in wc-ja.
Nikoli pa ne pretiravam s čistili. Včasih uporabljam toplo vodo in kis, včasih dam za čiščenje tal toplo vodo in noter par kapljic detergenta za posodo. Agresivna čistila resnično škodujejo zdravju.