Tudi čas po menopavzi je lahko čaroben

Foto: Shutterstock

Če se nisem kaj uštela v letnici, vendarle je že dolgo od tedaj, te dni mineva okroglih štirideset let, odkar je moje telo s prvo krvavitvijo sporočilo, da pričenja dozorevati. Kdor me pozna, ve, da se rada spomnim najrazličnejših obletnic. In ta niti ni tako nepomembna.

Zdaj, ko je moje telo, kar se tiče rodnosti, ugasnilo, lahko potegnem črto pod to obdobje. In pod to črto je le nekaj ugotovitev.

Obdobje plodnosti je kratko

Začudena sem nad tem, kako kratko je resnično obdobje rodovitnosti v najožjem pomenu besede. Pri meni se je zares pričelo s poroko, prve znake njegovega pojemanja pa sem, povsem v skladu z zapisanim v literaturi, zaznala okoli štiridesetega leta. Vsega skupaj torej samo kakšnih petnajst let.

Vzponi in spusti po hormonskih toboganih so manj opazni, vse je veliko bolj pregledno, jasno, predvidljivo. Zaradi te stanovitnosti in mnogo manj skrbi, kot sem jih imela z majhnimi otroki, veliko lažje načrtujem tudi za daljša obdobja.

Lepo, pestro obdobje ritmičnega valovanja ciklusa

Vedno me je čudilo, da v času, ko spolnost na splošno (baje?) ni noben tabu več, ne zmoremo izreči besede menstruacija. »Tete iz Krvavca«, »fešte«, »tardeče« in kaj vem, kaj še, so mi šle od vedno na živce.

In čeprav obstaja mnogo šal o ženski nepredvidljivosti in tem, kako težko moški shajajo z njo, so vse v svojem bistvu žaljive za oba, za žensko in za moškega. Včasih možu rečem: »Imaš izjemno dober okus. Mene si izbral!« In pri tem oba veva, da mislim vse, celoten paket, z vsem, kar prinašam, kar sem in kar nisem. In da je vse skupaj tako nepredvidljivo, da je včasih res naporno. A da je tudi lepo prav zaradi pestrosti.

Prvi koraki po deželi mene

Tako zdaj delam prve korake po novi deželi. Vzponi in spusti po hormonskih toboganih so manj opazni, vse je veliko bolj pregledno, jasno, predvidljivo. Zaradi te stanovitnosti in mnogo manj skrbi, kot sem jih imela z majhnimi otroki, veliko lažje načrtujem tudi za daljša obdobja. Moje telo zmore malce manj kot v najproduktivnejših časih, a ni me več sram javno računati tudi na potrebna obdobja počitka.

Prerasla sem potrebo, da bi v vsakem trenutku izpadla super mama, super žena, super snaha, super sestra, super gospodinja, super uslužbenka, super soseda, super … Želim biti predvsem super jaz, super sebi, želim biti super Bogu, vse ostalo pa lahko, vsaj včasih, povsem počaka.

Obdobje nove rodovitnosti

Preden sem stopila v to življenjsko obdobje, sem včasih razmišljala, kako bo. Kako se bom počutila ob zavedanju, da je moja plodnost ugasnila. In malo sem »žalovala« kar tako, v naprej. Zdaj se počutim drugače. Morda je svoje pridala zrelost, morda dejstvo, da sem bila blagoslovljena z več nosečnostmi, porodi in otroki. A čutim, da mirne duše zapiram neko poglavje svojega življenja. Da sem v njem opravila svoje po najboljših močeh. In pogled mi veliko bolj vleče naprej kot nazaj. Nimam pojma, koliko let mi je namenil Bog, a nekaj želja še imam.

Želim se postarati skupaj z možem. Oblije skupnega časa, ki se nama nekje v prihodnosti kaže, si želim porabiti tako, da bova vedno bolj povezana. Včasih sanjariva o tem, kako bo, ko bova cele dneve skupaj. Kaj bi rada počela vsak zase, kaj si želiva nadgraditi skupaj.

Želim ostati mama odraslim otrokom. Jaz sem mamo izgubila pravzaprav zelo zgodaj in spomnim se, kako sem jo včasih pogrešala. Svojim otrokom želim, da bi me imeli, bi bila tam, da bodo včasih na kratko lahko spet otroci, da bi jih lahko stisnila k sebi, ko bodo imeli občutek, da so vse, kar so imeli, razdali.

Želim poglobiti svojo umetniško žilico. Uživam v delu z rokami, rada pišem. Kdo ve, kaj bo še nastalo v tem mirnem obdobju, ki je pred menoj? Zelo si želim tudi nekaterih vrtnarskih podvigov. Rastline so moja velika ljubezen in idej, kaj bi rada še preizkusila, mi nikoli ne zmanjka.

Rada bi še veliko prebrala. Vse življenje sem strastna bralka in veselim se obdobja, ko mi časa za branje ne bo treba krasti s slabo vestjo. Zelo si želim tudi skupnega branja z možem. To, kadar nama uspe, je čudovita izkušnja.

Jaz in Bog

A kakorkoli že obračam moje želje na tem svetu, vedno bližje je tudi dan, ko bom stopila pred Boga. Se bova tedaj poznala? Me bo prepoznal kot svojo ljubljeno hči, ki sem mu služila in negovala odnos z njim? Vse v življenju ima svoj čas. Čas mojega življenja, ki prihaja, je čas, ki ga bom lahko mirne duše darovala Bogu. Lahko bom prosila, lahko se bom zahvaljevala, lahko ga bom častila, lahko pa bom samo tam in ga poslušala. O, da bi bil nekoč, ko pride, moj prehod samo gladek zdrs na drugo stran, v večnost, k Očku. Vse drugo je nepomembno.