Sveti večer je za vsako družino prav posebna priložnost. Vsako leto nova in drugačna, pa čeprav morda z istimi običaji. In vedno znova izziv, kako ga oblikovati in praznovati, da bomo ob njem na poseben način začutili bistvo božiča. Tri mlade družine so nam dovolile pokukati v svoj sveti večer …
Klavdija, Janez, Judita (2 leti) in Dominika (2 tedna):
Rojstvo v adventu
Najprej je bilo pričakovanje Rojstva in rojstva – v živo, z vsem, kar spada zraven. Pritegnila nas je tudi adventna akcija iskreni.net, predvsem ker Judita zelo rada lepi nalepke. Prejšnja leta smo koledar izdelali kar doma, v ospredje pa postavili dobra dela bližnjemu, molitev, skupne družinske aktivnosti. A bonbon ali čokoladica se vendarle še najde v njem. 🙂
V letošnjem pričakovanju božiča se Klavdija najbolj veseli skupnih trenutkov in ustvarjalnih aktivnosti, ki nas zbližujejo (peka piškotov, izdelava voščilnic, letos tudi jaslic iz papirja …), Janez pa – poleg poskušanja piškotov – skupnega crkljanja, tudi dnevnega dremuckanja, pogovorov s Klavdijo in aktivnosti z Judito.
Sveti večer: Stiske ga naredijo pristnega
Bistvo svetega večera je za nas Jezusovo rojstvo, njegov prihod. Iz tega izhaja naše družinsko obredje, ki sva ga postavila povsem na novo (v najinih primarnih družinah ni bilo posebnega): popoldan in večer je zaznamovan s postavljanjem jaslic, krašenjem drevesca, pojemo božične pesmi – nekaj ob spremljavi kitare, nekaj pa a capella.
Preden sva imela Judito in Dominiko, sva pred odhodom k polnočnici stanovanje pokadila, blagoslovila, med tem molila veseli del rožnega venca. Nato sva si pripravila malo boljšo večerjo in za konec šla k polnočnici. Sedaj, z dvema malima, se vrstni red malo obrača, ampak vsebina ostaja bolj ali manj enaka. Manj poudarka skušava dati kuhanju večerje in čiščenju stanovanja, kar sicer ne uspe vedno. Včasih nam je bilo dano doživeti tudi kakšno stisko, ampak takrat je bil božič še toliko bolj pristen. Predstavljava si, da je tudi sveta družina doživljala na noč Rojstva precej stisk.
Obdarovanje: Izraz veselja ob Jezusovem rojstvu
Veliko sva se o tem pogovarjala in nazadnje ob poroki sklenila, da si za božič podariva kak skupen izlet, podaljšan vikend, v kakšno bližnje evropsko mesto. Sicer pa se obdarujemo le z delom sorodstva, ki goji to navado. S tem, da pri nas ni “božička”, ampak bova skušala otrokom predstaviti (skromno) obdarovanje kot izraz veselja ob Jezusovem rojstvu.
Neža, Hervé, Jeremija (5 let) in Marija (2 leti):
Naš advent: Prihajajo paketi …
Zadnjo nedeljo je gospod župnik med prebiranjem oznanil omenil besedno zvezo »božični prazniki« in naš petletnik nas je spravil v smeh s takojšnjo reakcijo: »Prosim, prosim, a bomo šli tudi mi na božične praznike!? Ja, pejmo, no!?« Nekam hecno je zvenelo njegovo navijanje.
Lahko rečemo, da na prihajajoče praznike pripravljamo svoja srca. Tudi s prižiganjem svečk na adventnem venčku, z večernim prepevanjem »Pridi k nam, Gospod, pridi k nam«, s peko piškotov, z izdelovanjem in pisanjem voščilnic, s pošiljanjem mini paketov – ne samo, ampak tudi – na naslove francoskih sorodnikov.
Ja, prav pošta zelo zaznamuje naše predbožične dneve, saj imajo v Franciji, od koder prihaja glava naše družine, navado, da se za božič obdarujejo. K nam pridejo darila po pošti. Vsak dan kakšno. Priznamo, da je lepo priti domov, ko te na vratih čaka paket. Tete in strici iz Francije nam poleg voščil in lepih želja pošiljajo izbrane francoske dobrote, lokalne časopise – da možu zaigra srce, otrokoma igrače, knjižice, oblačila, cd-je, dvd-je, fotografije, … Pošta nas vidno in prijetno povezuje in enoti v hrepenenju po tistem veselju in miru, ki so ga bili deležni pastirji na betlehemskih poljanah.
Kar se jaslic tiče, pa smo letos naredili izjemo. Zavoljo otrok smo naše lesene poiskali že v času devetdnevnice. Vse dele razen Jezuščka. Da jih postavljata po svoje, sprašujeta, poimenujeta, udomačita.
Sveti večer: Z novo kadilnico na Barki
Kot že nekaj let zapored ga bomo preživeli pri naših sosedih – v skupnosti Barka ob osebah z motnjo v duševnem razvoju. Tam je praznovanje sila preprosto in tako, da se te sporočilo večera res dotakne v vsej svoji veličini in te napolni z mirom in iskrenim veseljem.
Se že veselimo! Prav tako vseh božičnih pesmi, ki nam v srcih že zvenijo, in vonja po kadilu. Imamo novo kadilnico, tako ta pravo, komaj čakamo, da zadiši in se žegen razprši … Naj se vera okrepi!
Helena, Grega, Matevž (5 let) in Zala (3 leta):
Naš advent: Drugače kot na televiziji
Matevž je na zadnjo soboto pred adventom vzkliknil: »Mama, mi sploh še nimamo adventnega koledarja!« Hitro je dobil idejo, kako ga izdelati, in se lotil rezanja, jaz pa sem za vsak dan pripravila majhno nalogo. Mnoge so bile usmerjene predvsem v to, da nas malo umirijo, povežejo, npr.: »Vzemi si čas zase« ali »Zvečer preberi pravljico«. Vsako adventno nedeljo smo molili ob venčku in imam občutek, da otroka čutita, kaj prihaja. Matevž je zadnjič komentiral TV reklamo, v kateri so ponujali nekaj za »lep božič«: »Mami, ampak to je pa čista bedarija! Veš zakaj? Ker lep božič bomo imeli, če se bomo imeli radi, ne pa, če bomo tisto kupili.«
Naš sveti večer: postavljanje jaslic je del obredja
Zelo se nam zdi pomembno, da vse skupaj poteka mirno in da smo zares skupaj. S postavitvijo smrekice in jaslic počakamo do tega dne, saj se mi zdi to tudi del obredja. Postavljajo jih očka in oba otroka. Smrečico in stanovanje okrasimo z okraski, ki jih pridno režemo že vse od Miklavža, trenutno so po celem stanovanju koščki papirja.
Za sveti večer pripravimo malce božične večerje, vendar ne pretiravamo – toliko, da je praznično, da pa je še vedno dovolj časa za nas. Potem blagoslovimo naš dom, otroka z velikim veseljem nosita blagoslovljeno vodo po hiši. Letos pa se bomo prvič vsi skupaj udeležili družinske »polnočnice«.
Čeprav kot etnologinja poznam tudi druge božične običaje, pa sami delamo in živimo predvsem tisto, v kar smo bili sami vpeljani, ne pobiramo elementov od drugod. Običaji imajo pravo bistvo in smisel v okolju, v katerem so se razvili. Sva pa vse to bogastvo z možem prinesla že od doma, če ga ne bi, bi morda bolj čutila potrebo, da vpeljeva kaj novega.
Obdarovanje: Drobne pozornosti za sorodnike
Ob božiču nimamo posebnega obdarovanja, saj nas že Miklavž tako obilno obdaruje na več koncih. Opažam, da otroci niti takrat ne pričakujejo česa velikega. Pripravimo pa z njimi kako drobno stvar, ki jo izročimo sorodnikom, ko gremo voščit za božič – npr. nekaj lepih letošnjih fotografij, sešijemo preproste jaslice iz filca ali kaj podobnega.