Totalnost, ki napoveduje totalitarnost

Thumbnail

Naj se pove naravnost, kaj nas čaka. Zaradi usodnosti potresa skrajno levičarske družinske zakonodaje za vse pore družbenega sistema. In ker ne prenesem več žalitev v lastni popek zagledanih komentatorjev, ki s pozicije vzvišene kvazi-liberalnosti promovirajo socialno eksperimentiranje.

Ko je belgijski parlament pred dobrim letom ob široki javni podpori sprejel zakon, ki je umaknil starostno omejitev za evtanazijo in jo s tem omogočil tudi za otroke, sem se spomnil na antično Kartagino. To mogočno severnoafriško državo so v tekmi za trgovske priložnosti sredozemskega bazena dokončno izpodrinili in uničili – dejansko so jih izbrisali z obličja Zemlje – šele Rimljani.

Na starodavne Kartažane sem se ob modernih Belgijcih spomnil, ker so kulturo prvih močno zaznamovala obredna žrtvovanja otrok. Arheologi so bili pri odkritjih številnih pokopališč kremiranih dojenčkov najbolj šokirani prav nad množičnostjo izvedenih detomorov. Kultura smrti na območju zahodne civilizacije torej ni nič novega, strašna pa je ugotovitev, da smo se Evropejci to vajo odločili ponoviti.

Cena ugodja nekoč

O izkušnjah preteklih rodov se v naših šolah praviloma poučuje precej faktografsko, brez osmišljenja vseh posredovanih informacij pa takšen pristop ne more prispevati k moralni rasti mlajših generacij. Tako smo se na primer učili, da gre v primeru že omenjenih spopadov med potomci bratomornega Romula in bogatimi potomci Feničanov uspeh več ali manj pripisati boljši vojaški tehniki Rimljanov. Tako sem dolgo mislil tudi sam.

Za izenačenja istospolnih skupnosti z družinami smo zaradi politične nekritičnosti soodgovorni tudi zagovorniki življenja.

Šele drobna opomba ne nekem fakultetnem predavanju mi je dala misliti, da usodo zmagovitih narodov kujejo še drugačne, idejne, duhovne in vrednostne izbire. Profesor je takrat spoštljivo tišino študentov prebodel z ostro mislijo, da so za propad kartažanskega imperija krivi trgovci in njihova osredotočenost zgolj na dobiček pri upravljanju z državo.

Ker predavanja iz rimskega prava niso zgolj bebasto memoriranje podatkov, ampak so v prvi vrsti vzgoja mladega duha, je profesor misel razvil naprej: vladajoča garnitura takratnih državnih ekonomistov v odločilnem času Hanibalovih vojaških pohodov ni zmogla več tekmovati z vrednostno motivacijo bojevitih mož z Apeninskega polotoka.

Preprosti Rimljani – slovenska urbana populacija bi jih danes označila za kmetavze – so namesto na denar stavili na nepodkupljivost, namesto na ugodje na skromnost, namesto na uživaštvo na spoštovanje domačega ognjišča.

Cena ugodja danes

Legendo stare italijanske krščanske demokracije Andreottija lahko parafraziramo tudi z besedami, da sodobna evropska družba res ni kriva za vojne med Rimom in Kartagino, je pa še kako odgovorna za kompromisne odločitve, ki jih v imenu čim lagodnejšega življenja paradoksalno sklepa prav z nasprotniki življenja in družine. Dejstvo izenačenja istospolnih skupnosti z družinami, pred katero smo bili z zlorabo zakonodajnega postopka postavljeni v Sloveniji, ima namreč svojo zgodovino. Zanjo smo zaradi politične nekritičnosti soodgovorni tudi zagovorniki življenja.

Teorija spola, ki je v svojem ideološkem stampedu medtem postala že praksa, kompromisa ne pozna.

Zdajšnji predsednik Evropske komisije Juncker je krščanski demokrat. Menda. Vsekakor je bil po zadnjih evropskih volitvah na ta najpomembnejši položaj na stari celini izvoljen s podporo te politične opcije. Gotovo pa je tudi, da je v času, ko je še vodil luksemburško vlado, za ohranitev oblasti posegel po sredstvih, proti katerim bi se moral kot demokrat z vsaj minimalnim vedenjem o krščanskem pogledu na človeka boriti. Uzakonil je evtanazijo, prav tako tudi splav, kasneje pa je osebno podpiral prizadevanja za uveljavitev poroke med istospolnimi.

Če evropski politiki, ki izhajajo iz vrednostno tradicionalne volilne baze, v zameno za še nekaj let oblastne slasti prodajajo svoja prepričanja, potem tisti davni kartažanski trgovci z novci naenkrat niso več tako oddaljeni od naše stvarnosti. Nizozemski, britanski in francoski diplomati so na februarski okrogli mizi v Ljubljani to evropsko dejstvo ubesedili na način, da se poroke istospolnih parov in posvajanje otrok z njihove strani preprosto splačajo, ker so postale pogoj sodobnega ekonomskega razvoja države.

Če so ljudi na cedilu pustili tudi politični predstavniki, ki naj bi se z ramo ob rami z njimi borili za zaščito življenja, varstvo nezaščitenih otrok in instituta družine, to še ni razlog za obup. Je pa stvar treznega soočenja z dejstvi. Ne vem, koliko časa bo v Sloveniji pri teh vprašanjih zaradi vpetosti v evropske tokove še mogoče računati na podporo tradicionalnega političnega pola. Vem pa, da je za prihodnost tega naroda odgovorna vsaka generacija in vsak posameznik posebej.

Jean-Claude Juncker

Teorija je že postala praksa

Če bo sprejeta novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih obveljala, našo družbo v temelju čakajo resne spremembe. Totalnost izbire, pred katero bo slovenski človek postavljen na referendumu, bo v svojih posledicah prej ali slej postala totalitarnost. Teorija spola, ki je v svojem ideološkem stampedu medtem postala že praksa, kompromisa ne pozna.

Če so danes njeni nasprotniki javno povsem sprejemljivo ožigosani za fašiste in homofobe, kdo more garantirati, da se to verbalno nasilje prej ali slej ne bo sprevrglo v fizično obračunavanje? Primeri iz Italije in Francije to že potrjujejo: zagovornike družine morajo na njihovih shodih pred besom gejevskih aktivistov varovati oboroženi policisti.

Če danes javni uslužbenci na Nizozemskem zaradi ugovora vesti proti gejevski ideologiji že izgubljajo službe, kdo more garantirati, da se sodni pregon enkrat ne bo končal pri zaporih, samicah ali še kje? Slovenci smo že dali skozi izkušnjo, kako se je končal proces, ki se je začel z obtoževanjem drugih s fašisti in narodnimi izdajalci. Ta taktika nam je znana, pa bomo res še enkrat šli skozi vse to?

Zmagalo bo življenje

Slovenci smo že dali skozi izkušnjo, kako se je končal proces, ki se je začel z obtoževanjem drugih s fašisti in narodnimi izdajalci.

Potem ko so najprej popačili besede in je fraza »vse ljubezni so enake« materialistični egoizem izenačila s tako zelo zlorabljeno ljubeznijo, sedaj padajo tudi pravne bariere. Od naravnega zakona odlepljena zakonodaja, ki temelji le še na voluntarističnem argumentu moči parlamentarne večine, je združila sile s prastarim zapeljivcem napuhom.

Kdor ne prenese religiozne doktrine s tega področja, naj si prebere kakšno starogrško tragedijo. Hibris, tudi ko gre za našo zahodno civilizacijo, bo prej ali slej terjala svoj davek. Še vedno ga je in tudi če šele na račun potomcev. Družba, ki se igra s svojimi temelji, bo za svoje zablode odgovarjala. Ta sociološka spoznanja segajo vsaj do največjega atenskega zakonodajalca Solona in jih je zgodovina še vedno potrdila.

Vsemu navkljub ostajam miren. Sicer jezen, ker nas večino navadnih državljanov terorizira medijsko in finančno podprta anarhična manjšina, vendar miren, ker vem, da življenje vedno najde pot, da se ohrani. Prihodnost pripada pogumnim in ustvarjalnim nosilcem življenja, tudi če bo to pomenilo njihovo družbeno marginalizacijo in javno sramotenje, celo kaznovanje. Ostajam optimist, če ne za naš Zahod, pa za tisto družbo, ki bo ponovno prepoznala vrednost spoštovanja dostojanstva človeškega življenja.

Foto: mindingthecampus.org, blogs.ft.com

Članek je bil prvotno objavljen v marčevski številki časopisa DOMOVINA. Jo želite prejeti? Kliknite tukaj.

Številka prinaša še številne druge zanimive članke. Osrednja tema je DRUŽINSKA ZAKONODAJA:

  • Blaž Karlin: Totalnost, ki napoveduje totalitarnost
  • Barbara Kastelec: Mož in žena sva ob spočetju eno; jezik uslug ob tem obmolkne
  • Marjana Debevec: Ponosna, da sem žena in mati
  • Vilma Siter: Verjamem v moč slovenske družine
  • Nikoli doslej se še ni tako jasno pokazalo, da nam vlada nekdo drug (intervju z nekdanjim poslancem Francetom Cukjatijem)
  • Je narobe, da hrepenim po očetu, kot ga imajo prijatelji? (izkušnje otrok, ki so odraščali v istospolnih skupnostih)
  • Andreja Poljanec: Temeljne potrebe za poln in zdrav otrokov razvoj
  • Štefan Kržišnik: Ne borimo se samo PROTI ideologiji, ampak predvsem ZA osebo
  • Igor Vovk: Vrnite nam domovino in družino 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja