Šolajoči otroci nad 18 zaradi otroškega dodatka brez štipendije

Thumbnail

Družinska pobuda znova opozarja na diskriminacijo otrok pred zakonom: nesprejemljivo je, da dodeljen otroški dodatek mlajšim otrokom povzroči, da starejši dobijo nižjo državno štipendijo ali celo ostanejo brez nje. Kako se to sploh lahko dogaja?

Neizpolnjena obljuba ministra Svetlika: državna štipendija ni nadomestila otroškega dodatka

Leta 2012, ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje, je bil ukinjen otroški dodatek za otroke, starejše od 18 let, ki se šolajo.

Minister Svetlik, pod katerim je ta zakonodaja v letih 2010 in 2011 nastajala, je v času nastanka zakonodaje sicer obljubljal, da bo vlogo otroškega dodatka za te otroke oziroma mlade prevzela državna štipendija.

Toda obljube niso bile izpolnjene. Zakonodaja je zdaj spisana tako, da so starejši od 18 let, ki se šolajo, diskriminirani: v primeru, da imajo mlajše brate in sestre, ki so upravičeni do otroškega dodatka, je njihova štipendija nižja ali pa lahko celo ostanejo brez nje!

Otroški dodatek se šteje v prihodek družine in niža možnosti za štipendijo

Otroški dodatek se namreč šteje v prihodek družine, s tem pa lahko družina pride v višji dohodkovni razred. Posledično je štipendija manjša ali pa lahko šolajoči se polnoletnik ostane celo brez nje.

V primeru, da bi bil ohranjen otroški dodatek, bi bilo seveda drugače: tam vsak otrok več preprosto pomeni manjši prihodek družine na družinskega člana in s tem večji otroški dodatek.

Otroški dodatek ne vpliva več na subvencijo za šolsko prehrano

Podobno je bilo po uveljavitvi socialne zakonodajo z upravičenostjo do subvencije šolske prehrane. Vendar je bila ta diskriminacija leta 2013 odpravljena (ob sprejemanju novele zakona ZUJPS).

Družinska pobuda je že takrat predlagala enako rešitev za državno štipendijo.

Ministrica Anja Kopač Mrak je tedaj celo izrecno priznala, da je trenutna rešitev diskriminatorna, a je vlada spremembam nasprotovala, češ da ni denarja.

Neenakost starejših otrok pred zakonom želi Družinska pobuda odpraviti s spremembo ZUJPS

Državni zbor bo kmalu obravnaval novo novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS), zato je Družinska pobuda poslancem predlagala amandma, ki bi sedanje odločbe odpravil.

Njihova argumentacija je zelo jasna. Otroški dodatek in državna štipendija sta prejemka, ki imata vsebinsko enako vlogo, a so starejši otroci v odnosu do mlajših diskriminirani: »Gre za očitno in grobo kršitev načela enake obravnave upravičencev, ki so v enakem položaju, oziroma za očitno in grobo diskriminacij polnoletnih otrok v primerjavi z mladoletnimi.«

Kakšne bi bile finančne posledice za državo?

Ker je ministrica Anja Kopač Mrak leta 2013 odpravo te anomalije zavrnila z argumentacijo, da ni denarja, je Družinska pobuda ministrstvo, ki ima vse podatke, zaprosila za oceno finančnih posledic predlaganega amandmaja.

Žal po več kot mesecu dni izračuna niso dobili, zato so finančne posledice ocenili sami. Tako ocenjujejo, da bi ta sprememba državo stala največ zgolj 1,5 milijona letno – za toliko bi se namreč skupaj povečali zneski državnih štipendij.

Civilna družba je povedala svoje, pri tem jo je podprl celo strokovni svet za družino pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Škarje in platno pa je seveda v rokah trenutke oblasti, ki bo tudi z odločitvijo o teh spremembah pokazala svoj temeljni odnos do družine in šolajočih se mladih.

Celotno argumentacijo Družinske pobude si lahko preberete tukaj.

Foto: bibaleze.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja