Sinoda o družini: “Drama se nadaljuje!”

Pod papežem Frančiškom smo v dobrem letu in pol doživeli že marsikatero presenečenje. A nobeno od njih se najbrž ne more primerjati s šokom, ki ga je v ponedeljek povzročilo »vmesno poročilo« o dogajanju na sinodi o družini.

Besedila z uradnim latinskim naslovom Relatio post disceptationem* (kar pomeni »poročilo po pogovoru«) sicer ni napisal papež Frančišek. Je delo škofov, ki sodelujejo na sinodi o družini oziroma natančneje odgovorne ekipe pod vodstvom t.i. »poročevalca«, madžarskega kardinala Petra Erdőja.

A besedilo, ki je povzročilo tak vihar odzivov, nosi tudi pečat papeža Frančiška. Brez njegovih sprememb v metodi dela sinode, predvsem pa brez njegovih spodbud za odprt in pogumen dialog, táko besedilo ne bi ugledalo luči sveta, še manj pa žarometov javnosti.

Obenem besedilo »diha« vsaj nekatere elemente drznega papeževega pastoralnega pristopa, ki se še na posebej očiten pokažejo ob delikatnih vprašanjih v zvezi z družino in zakonom oziroma etičnimi dilemami spolnosti in plodnosti.

Videti in sprejeti dobro v »neurejenih zvezah«

In kaj je bilo »v vmesnem poročilu« tako novega, presenetljivega in izzivalnega, da je povzročilo tako velik in raznovrsten odziv?

Besedilo v nenavadno pozitivnem ali lahko bi rekli »vključujočem« jeziku spregovori o položajih ljudi, ki so v nasprotju s katoliškim naukom o družini in zakonu: denimo pari v kohabitaciji (skupno življenje pred poroko ali brez poroke), zgolj civilno poročeni, ločeni in znova civilno poročeni.

Besedilo poudarja, da sicer zakrament poroke vsebuje polnost zakonske zveze, a to ne izključuje, da bi v »nepopolnih« oblikah ne mogli prepoznati tudi pozitivnih elementov. Besedilo vabi, da bi se Cerkev po Jezusovem zgledu do ljudi v »neurejenih zvezah« obračala z spoštljivo držo in prednostno videla »pozitivne vrednote«, bolj kot »omejitve in pomanjkljivosti«.

Največje zanimanje pa je – pričakovano – v poročilu povzročilo nekaj besed, ki govorijo o homoseksualnih osebah. Tudi tu besedilo vsebuje jezik, ki ga doslej nismo bili vajeni.

Besedilo tako govori, da imajo homoseksualne osebe »darove in kvalitete, ki jih lahko ponudijo krščanski skupnosti« in se sprašuje, ali smo jih sposobni sprejeti, ne da bi pri tem delali kompromise s katoliško doktrino o zakonu in družini.

Ob tem opozarja, da bi morali k vprašanjem homoseksualnosti pristopati z resno refleksijo o tem, kako izdelati »realistične poti« za osebno in duhovno rast homoseksualnih oseb, ki bi vključevala tudi »integracijo spolne dimenzije«. Dodaja tudi, da je treba posebno pozornost nameniti otrokom, ki živijo s homoseksualnimi pari, saj so potrebe in pravice otrok vedno prioriteta.

Odmev v medijih

Seveda je besedilo v trenutku dobilo v svetovnih medijih izredno pozornost. In kljub temu da sekularni medijo pogosto napačno interpretirajo ali celo popačijo sporočila, ki prihajajo iz Vatikana, so tokrat večinoma pravilno dojeli bistvo, pa čeprav so se morda res osredotočili na tradicionalno najbolj »vročo temo«, odnos Cerkve do homoseksualnosti.

Nekateri mediji so sicer znova izražali zmotna pričakovanja, da gre za spremembo doktrine katoliške Cerkve glede zakonske zveze, a so bili v manjšini. Večina jih je vendarle pravilno prepoznala, da gre za velik premik v pastoralnem pristopu in slogu.

A tokrat je bilo veliko bolj kot v sekularnem dinamično odzivanje v katoliškem prostoru. Če so bili tisti, ki jim je bilo temeljno sporočilo »vmesnega poročila« bolj blizu, v začetku tiho – kot da bi tudi sami v presenečenju zadržali dih – pa so se takoj in silovito odzvali nasprotniki.

Usul se je pravi plaz kritik, ki bi ga težko povzeli v nekaj stavkih. Omenimo samo nekaj najpomembnejših ali najbolj značilnih.

Burni odzivi znotraj Cerkve 

Že isti dan, kot je bilo besedilo objavljeno, se je nanj na plenarnem zasedanju odzvalo kar 41 škofov, od teh naj bi več kot dve tretjini nasprotovalo posameznim poglavjem ali celoti.

Nekateri sinodalni očetje so se tudi osebno izpostavili. Tako je denimo južnoafriški kardinal Wilfried Napier izjavil, da sporočilo, ki je šlo ven z besedilom, ni bilo pravo sporočilo in da bo končni dokument (po delu v malih skupinah) zagotovo drugačen. Dodal je tudi, da je bila z objavo takega besedila storjena nepopravljiva škoda.

Najostrejši v kritik je bil ameriški kardinal Raymond Burke, ki je izjavil, da poročilo favorizira stališča, ki jih »mnogi škofje ne sprejemajo« in jih »kot zvesti pastirji črede ne morejo sprejeti«. Obenem je izrazil tudi kritiko generalnega tajništva, ki usmerja delo sinode, češ da je v svet poslalo popačeno sliko.

Oglasil se je tudi predsednik poljske škofovske konference kardinal Stanislaw Gadecki in dejal, da poročilo ne izraža razprave v sinodalni hali, da se oddaljuje od Janeza Pavla II. in njegove teologije telesa ter da vsebuje elemente ideologije, ki je sovražna zakonu in družini. Zavzel se je, da sinoda ne bi toliko izpostavljala »težavnih situacij«, ampak bolj podprla zdrave družine.

Če so kritični kardinali kljub odločnih besedam ostali znotraj »diplomatskih« odzivov, pa je bilo nekaj drugih odzivov, predvsem med duhovniki, teologi in aktivnimi v nekaterih družinskih organizacijah, veliko bolj čustvenih in ostrih. Nekateri so označili poročilo za »izdajstvo« ali »sramoto«, sinodo pa za »zmanipulirano«.

Pod velikim udarom se je znašel italijanski nadškof Bruno Forte, član tajništva sinode, za katerega se je izkazalo, da je tvorec odstavkov o homoseksualnosti. Nekateri so celo namigovali na njegovo povezavo z gejevskim lobijem in interpretirali, da je ta lobi »ugrabil« sinodo.

Okrepili pa so se tudi glasovi, ki neposredno kritizirajo papeža Frančiška, ki da dopušča tako konfliktno stanje in ne poseže vmes, da bi izrazil svoje stališče. Vrstile so se kritike papeževega imenovanja odgovornih za usmerjanje sinode in oblikovanje besedil, češ da med njimi ni nobenega »konservativnega« škofa.

In papež?

Papež med sinodalno razpravo ostaja tiho in predvsem posluša. Da zna prisluhniti kritikam in se hitro odzvati, je pokazal včeraj, ko je v skupino, ki bo oblikovala končno besedilo, imenoval tudi južnoafriškega kardinala Napiera. Tako je dobila mesto v skupini tudi Afrika, ki je od vseh celin do nekaterih sprememb najbolj zadržana.

DODATEK: Javno objavljena vsa poročila o delu malih skupin (glej spodaj.)

Dokler papež molči, seveda težko rečemo, kako sam doživlja oziroma vrednoti to, kar se dogaja na sinodi. Tako se zdi, da še sledi svojemu konceptu sinode, ki velik poudarek daje na odpiranju prostora in procesu. Prvo se je na tej sinodi zagotovo že zgodilo. Čeprav so nekateri škofje ob tem čutili nelagodje (kardinal Burke je denimo celo dejal, da bi morali eno najbolj kontroverznih tem, vprašanje obhajila za ločene in znova civilno poročene, že pred začetkom sinode »umakniti z mize«), pa drugi ta pristop pozdravljajo.

Tako je recimo avstrijski kardinal Christoph Schönborn na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da je to prva »avtentična« sinoda, ki se je udeležuje. In kardinal Schönborn ni kdorkoli – je denimo urednik izdaje katekizma Janeza Pavla II.

Čeprav tako odprtih konfrontacij med škofi (ki se v sodobnem svetu digitalnih tehnologij in socialnih omrežij dogajajo pred nami takorekoč »v živo«) nismo vajeni, pa je to dejansko način dialoga in iskanja poti, ki je v Cerkvi avtentičen, izviren, pristen.

Morda ga v zadnjih desetletjih, pod Janezom Pavlom II. in Benediktom XVI., kljub odpiranju Katoliške cerkve svetu nismo bili vajeni, bil pa je zelo značilen za 2. vatikanski koncil, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja spravil Cerkev »v gibanje«. In ni bil tuj Cerkvi vse od prvega, jeruzalemskega koncila v prvem stoletju.

Poleg odpiranja prostora pa sinodo zaznamuje tudi papeževa vizija »procesnosti«. Sinoda o družini je prva sinoda, ki bo potekala v dveh delih. Trenutno je na odru šele prvo dejanje, ki je namenjeno soočenju s stanjem in izrekanju predlogom. Zaključkov še ne bo, niti besedilo, ki bo izglasovano jutri, ne bo imelo »zaključne teže«.

Kako modra je bila ta odločitev papeža, da sinodo raztegne na dve leti, kaže aktualno dogajanje v teh dneh. Nepredstavljivo je namreč, da bi ob toliko odprtih stvareh škofje že ta konec tedna lahko sprejeli končne odločitve. Kakšen bo odgovor sinode in papeža na stanje družine danes, bo znano šele čez leto dni, na drugem, rednem za sedanju sinode jeseni 2015.

Do takrat pa: »Drama se nadaljuje,« kakor je posrečeno v ponedeljek, ko so predstavili kontroverzno »vmesno poročilo« na tiskovni konferenci, z nasmehom na obrazu izjavil filipinski kardinal Tagle. Verjetno ne zavedajoč se, da bo dogajanje v dneh, ki so sledili, tako zelo dramatično …  

DODATEK (17.10.2014): Javno objavljena vsa poročila o delu skupin

Prišlo je tudi do pomembne spremembe pri komunikaciji z javnostjo. Ker so se vrstile kritike vodenja sinode, da je bil namreč z objavo “vmesnega poročila” storjen velik pritisk na sinodalni zbor in favoriziranje določenih stališč, je prišlo tudi do zahteve, da se transparentno objavijo poročila o delu po skupinah. 

Poročila delovnih skupin so zdaj dostopna tukaj.

* Povezava vodi do angleškega neuradnega prevoda italijanskega originala. Angleški neuradni prevod se razlikuje od besedila, ki je bilo objavljeno prvi dan in povzročilo buren odziv. V njem so drugače zapisane predvsem najbolj sporne besede, denimo namesto “Wellcoming homosexual persons” je zdaj dikcija “Providing for homosexual persons.

Italijanski original ostaja enak.

Prvotno objavljeno angleško besedilo najdete tukaj.