Sem lahko predobra mama?

Foto: Canva

Naslov seveda zveni kontradiktorno. In tak tudi je, ker dobra mama je dobra ravno prav. Če je dobra preveč, ni več dobra. Koliko pa je ravno prav? To je odvisno od vsake posamezne mame in vsakega posameznega otroka.

Slovenci imamo v svoji zgodovini prototip predobre matere. Matere, ki vse razda za otroke, ki ob otrocih uvene, ki si ne privošči osnovnih stvari, da lahko otrokom podari luksuz (Cankarjev sindrom). In takšno držo blagrujemo, čeprav je škodljiva, tako za mamo kot za otroka. Da o zakonu ali partnerskem odnosu niti ne govorimo.

Za otroka je veliko nezavedno breme, če je izpolnitev življenjskega smisla svoje mame.

Dobra mama postavi omejitve

Dobra mama v vsem ustreže otroku zgolj v prvem najrosnejšem obdobju življenja. Pozneje od dobre mame dobimo tudi omejitve, meje, pravila, pričakovanja … Počasi in v sladu z našo starostjo in razvojem, seveda. Dobra mama nas navadi, da redno umivamo zobe. Da imamo dovolj počitka. Da si znamo zavezati čevlje. Da ne potrebujemo več urnega uspavanja vsak večer. Dobra mama tako dolgo vztraja, da nam postane pomivanje posode nekaj, kar opravimo mimogrede. Dobra mama nas nauči, da je oprati, obesiti, zložiti in zlikati cunje samoumevno. Da če ne želimo ostati brez peresnice, jo moramo večer dati v torbo.

Razbremenimo otroke

Naj vas podnaslov ne zavede. Ne gre, da bi otroke razbremenili opravil in skrbi. Gre za to, da jih razbremenimo tega, da so glavna in najpomembnejša stvar v življenju svoje mame.

Za otroka je veliko nezavedno breme, če je izpolnitev življenjskega smisla svoje mame. Kako naj se razvije v samostojno osebnost, če se vse življenje njegove mame vrti okoli njega. Otroci so kot otroci, ki potrebujejo našo skrb, tu le del našega življenja. Če imamo srečo in povprečno življenjsko dobo, kakšno četrtino. Odlična popotnica za otrokovo življenje je, če ima mamo, ki je mirna, samozavestna in zadovoljna s svojim življenjem. Ki ima bolj pomembno delo, kot da je služkinja otroku. Ki se veseli osamosvajanja otroka in ima v življenju načrte in veselje tudi izven svojega materinstva.

Prvo pravilo je, da se takrat, ko se zasačite, da delate nekaj namesto otroka, kar bi moral narediti sam, ustavite.

Kako biti ravno prav dobra mama?

Obstaja nekaj načinov. So precej preprosti, a kljub temu za marsikoga strašljivi. Elisabeth Pantley v svoji knjigi Skrita sporočila zapiše, da je prvo pravilo, da se takrat, ko se zasačite, da delate nekaj namesto otroka, kar bi moral narediti sam, ustavite.

Da se razumemo, nič ni narobe, če pocarkljate otroka, tudi če je že najstnik. Če se hčerka uči, vi pa si pripravljate sendvič, je čisto v redu, če ga pripravite tudi njej. Če je sin bolan, mu ne boste rekli, naj si sam skuha juho, čeprav jo je sposoben. Gre za to, da vi ponudite pomoč in da je otrok ne pričakuje kot samoumevne.

Ko smo predobri starši, otroke oropamo priložnosti, v katerih lahko pridobijo veščine, ki jih bodo kot odrasli še kako potrebovali. Teh veščin ni mogoče kupiti ali podariti, lahko si jih le pridobiš z izkušnjami. Vsaka naloga, ki jo opravimo namesto otrok, je naloga, ki je otroci ne opravijo sami. 

Dolžni ste vzgojiti odgovorne, samostojne mlade ljudi, ki nekega dne odletijo iz domačega gnezda ter neodvisno in polno zaživijo; vi ste jim dolžni le pomagati, da si pridobijo veščine, ki jih za to potrebujejo. Iz samozavesti in obvladovanja vseh pomembnih življenjskih veščin pa zraste tudi trdnejša, boljša samopodoba, s katero se bo otrok lažje spoprijemal z vsem, kar mu bo prineslo življenje.

Ko smo predobri starši, otroke oropamo priložnosti, v katerih lahko pridobijo veščine, ki jih bodo kot odrasli še kako potrebovali.

To je tudi pot vašega zorenja

Mama je lahko tvoje poslanstvo, ne more in ne sme pa biti tvoja identiteta. Ne edina in ne prava. Najprej si ti. Človek. Potem si ženska. Potem si žena ali partnerka – brez tega otroka niti ne bi bilo. Potem si šele mama. Normalno je, da v nekem obdobju življenja nekatere vloge stopijo v ozadje in druge v ospredje. Ko so otroci majhni je normalno, da si predvsem mama. Ni pa v redu, če so vse druge vloge potisnjene v ozadje, in to dlje kot to potrebuje otrokov naravni razvoj. Otrok ne potrebuje mame, ki mu streže, potrebuje pa mamo, ki je srečna, sproščena in zadovoljna ženska. Ki ima dober odnos s svojim možem.

Raziščimo tudi svoja nezavedna čustva ob tem. Morda nezavedno nočemo, da bi bili otroci samostojni, da nas ne bi potrebovali … Morda čutimo, da lahko samo mi dobro opravimo stvari – v ozadju pa je vedno občutek, da nisem dovolj dobra, če ne opravim vsega tega … Če ostanem brez tega, bom morala pokazati vsebino, ki je nimam. Včasih je potrebno načrtno utišati svoj perfekcionizem in pustiti, da so stvari opravljene malo drugače kot “po naše”. In obenem preveriti svojo identiteto.