Sedaj sva samo še tujca, ki si delita otroka

Foto: Canva

Vedno sem bila mnenja, da bova z bivšim možem, če se kdaj ločiva, še vedno lepo skupaj skrbela za otroke. Kako sem se motila. Sedaj sva samo še tujca, ki si delita otroke. Najinega trenutnega starševskega odnosa ni oziroma je slaba praksa za vse, ki izvajajo starševski odnos. Na dolgi rok pa v takšnem odnosu, trpijo vsi udeleženci, predvsem pa otroci.

Tudi potem, ko gresta zakonca narazen, vsak svojo pot, se nekako zares nikoli ne ločita, vedno sta povezana v smislu starševstva. Od tega, kako to svojo pot peljeta, pa je odvisna kakovost nadaljnjega »družinskega življenja« in predvsem življenja otrok. Otrokova osnovna družina, bo še vedno tista primarna celica, v kateri je vsaj nekaj časa odraščal.

Bolečina otrok ločenih staršev

Ko sedaj iz malce distance opazujem svoja otroka, ki ju je ločitev zaznamovala eno leto nazaj, vidim, da nanju trenutno najbolj vpliva ravno odnos očeta z njuno mamo. Nezmožnost komunikacije, nezmožnost biti v skupnem prostoru, striktna ločenost življenj, neupoštevanje pravil … vse to ju spravlja v stisko, tesnobo in jezo.

Tudi potem, ko gresta zakonca narazen, vsak svojo pot, se nekako zares nikoli ne ločita, vedno sta povezana v smislu starševstva.

Otroke vzgajamo k temu, da se konflikte rešuje. Ko se v vrtcu/šoli otroci skregajo med sabo, jih spodbujamo, da se o tem prepiru pogovorijo in spoprijateljijo, torej da ustvarjajo mir in ne nemira. Kakšen zgled pa dajemo svojim otrokom, če njuna starša, ki sta najpomembnejši osebi v njunem življenju in njun primarni zgled, ne znata komunicirati med sabo in graditi na novem starševskem odnosu?

Tudi za starševski odnos se je potrebno potruditi in dati na stran morebitne zamere in z veliko mero čustvene zrelosti nadaljevati drugačen odnos, za katerega pa je potrebno delati, kot za vsak drug odnos. Vendar pa videnje enega starša ne more spremeniti pogleda drugega starša. Vse, kar je v njegovi moči, je to, da zadeve glede otrok z drugim staršem skomunicira na spoštljiv način, tudi če ni odziva drugega starša.

Tudi po ločitvi je možen spoštljiv odnos

Na srečo ali nesrečo, imam vpogled v dinamiko druge razvezane družine, v kateri se bivša zakonca, kljub temu da med njima še vedno obstajajo nekatere nerazrešene konfliktne situacije, pogovarjata o otrocih, naslavljata otrokove težave, obnašanje in nenazadnje stiske. Med seboj si pomagata in tudi otrokove najpomembnejše mejnike proslavljajo skupaj. Ko opazujem otroka teh ločenih staršev, imata bistveno manj stisk. Prav tako imata ta dva otroka v sebi še vedno močno zasidran občutek varnosti, saj vidita dinamiko med staršema, ki se trudita za starševski odnos, kljub propadlemu romantičnem odnosu. Ne-nazadnje pa tudi moja dva otroka opazita in naslovita, da stiske teh dveh drugih otrok niso tako velike.

Na koncu dneva starši pozabljamo, da morda mi imamo možnost, da si na novo zgradimo življenje, toda naši otroci pa imajo eno samo eno otroštvo.

Nezmožnost starševskega odnosa in sodelovanja med staršema je ravno tisto, kar otroka najbolj prizadene na dolgi rok. Ravno par dni nazaj je hčerka dopolnila 8. let. Pol leta pred svojim rojstnim dnevom je začela spraševati, če lahko njen rojstni dan praznujemo skupaj, vendar ji ta želja žal ni bila uresničena. Ko je dejansko prišel njen dan, ga je posebej praznovala z mamo in posebej z očetom. Na koncu dneva sem videla njeno stisko na obrazu, ki je bila samo stiska nemoči. Sedela je na stolu in zrla skozi okno, niti jezila se ni več …

Na koncu dneva starši pozabljamo, da morda mi imamo možnost, da si na novo zgradimo življenje, toda naši otroci pa imajo eno samo eno otroštvo.

Tekst je zapisala mama dveh otrok, ki je leto dni nazaj doživela ločitev in želi ostati anonimna 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Na to temo je govoril g.Marko Juhant na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje. Otrok bo vse naredil, da bi starša spet spravil skupaj. Dal je primer, da bo kaj težkega ušpičil v šoli in pričakoval, da bosta prišla skupaj. Povedal je, naj prideta oba, a ne skupaj. Razumela sem, da se s tem otroku na nek način postavi meje, da bo lahko dojel, da sta oče in mama tam še vedno zanj, a nista več zakonca in da to ni njegova stvar, da ureja njun odnos. Jasno, otrok bo razočaran, ker načrt ni uspel. A s tem dobiva tudi informacijo, da starša od njega ne pričakujeta, da se ukvarja s stvarmi, ki so zanj prezahtevne in zunaj njegovega vpliva.

  2. Nihče se ne loči kar tako. Vsi se ločijo zato, ker je bilo nekaj zelo narobe in sta oba ugotovila, da je skupno življenje neznosno. Zelo redki so, ki so tako zreli, da so sposobni iti naprej kot ljudje in za otroke lepo skrbijo, si ne mečejo polen pod noge in je med njima ostal nek normalen, človeški odnos.
    Velikokrat pa pride do hudih zamer, sovraštva, maščevalnosti, žal se vse to prenaša tudi na otroke.

  3. “V začetku pa ni bilo tako.” – Jezus Kristus
    “Ločiti se pomeni odložiti svoj križ in pustiti, da ga otroci poberejo in nesejo naprej.” – Christine Bacon

    1. Otroci vedno vse poberejo in nesejo naprej. Tudi pri vseh tistih 80%, ki ostanejo skupaj samo zato, ker morajo. Ločitev je prvi korak do zdravih odnosov. Priznamo si, da smo SLABO izbrali. Nato pa imamo možnost izboljšanja. Kdor se je z ločitvijo kaj naučil, lahko ima potem še boljši odnos do otrok in bivšega partnerja, ker ga ne veže obligacija!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec