Resnično poslanstvo botrov

Vir: Unsplash

Ravno je minilo trideset let, odkar sem prvič sprejela vlogo botra in kmalu za tem skupaj z možem tudi sama iskala primerno osebo za svoje otroke. 

Ali sem vredna naloge?

Ob prejemu naloge, me je najprej prešinilo – ali sem res vredna. Ali sem tako idealna, kot očitno mislijo, da sem, če so me izbrali? Bom kos nalogi? Je moje srce res popolnoma pripravljeno? Sem res dovolj trdna na poti zasledovanja vrednot, da bom zgled, ki ga bo vredno posnemati, mu slediti, ga vprašati za svet? Sem ukoreninjena v Bogu in bom znala vedno in povsod kazati, da sem Njegov pogumen vojščak?

Kaj pa darila?

In potem sem se kar precej ukvarjala še z darili. Kaj je primerno, kaj se poklanja, kaj si želim pokloniti, kaj želim sporočiti. Zlato? Knjige? Oblačila? Takrat sem se odločila, kot pač sem se. Želela sem podariti nekaj, kar bo ostalo kot dragocen spomin, nekaj, kar bo uporabno in nekaj kar bo pomagalo pri začetni verski vzgoji. 

Kriteriji za izbor botra

Ko sva za vsakega otroka posebej botra iskala midva, merilo niso bili niti sorodstveni odnosi niti bogastvo.

Želela sva nekoga, ki živi zgledno krščansko življenje in ki ni premlad in ne prestar. Med premladimi nisva izbirala, ker vedno obstaja nevarnost, da v času, ko se še razvijajo v odraslo osebo, zaidejo. Ko je človek enkrat odrasel, je teh nevarnosti, čeprav so možne, vseeno manj. Prestari botri pa niso prišli v poštev, ker sva si želela, da bi najini otroci z njimi lahko čim dlje hodili skozi življenje. Veliko sva premolila v namen, da bi dobro in prav izbrala.

Ali rad moli?

Zdaj, ko so otroci veliki, se malo nasmiham vsem mojim botrskim skrbem in vprašanjem, malo pa tudi čudim najini tedanji modrosti. Krstna darila so le oddaljen spomin, prava vrednost botrov pa šele prihaja v ospredje. Če bi danes še enkrat izbirala botra, bi ga vprašala predvsem to, če rad moli rožni venec in če ga je za krščenca pripravljen moliti in moliti in moliti. V številnih Zdravih Marijah se skriva najdragocenejše zlato in najlepše oblačilo in najboljša vzgoja.

Kdo mislite, da je poleg naju z možem molil za najine otroke, ko so prihajali v puberteto, ko so se določali za srednjo šolo, ko so delali maturo, ko so resneje zboleli, ko so bili srečno in nesrečno zaljubljeni, ko so iskali svojo poklicno pot, ko so imeli tisoč težav? Koga sem najprej poklicala in prosila za molitveno pomoč, ko je bilo zares hudo?

Negovanje botrskega poslanstva

Seveda praktično tudi ne mine dan, ko se ne bi vsaj s kratkim blagoslovom spomnila na krščence in birmance, ki so mi bili zaupani. Z nekaterimi sem si bližje, z drugimi dlje, a v mojem srcu in molitvi so vsi.

Preberi še:

• Postal sem boter! Kaj pa zdaj?
• Služba kristjana se nikoli ne neha
• Birma je kot vodka