Rahločutnost

Thumbnail

»Ženska je tisti termostat, ki »določi«, kdaj je čas, da se par spusti v spolnost,« je bila ena izmed tez Andreje Poljanec, ki je razvnela občinstvo.  .
 

 
Na drugem srečanju z naslovom Rahločutnost v sklopu izobraževanja Spolnost kot podaritev nam je spregovorila Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka. Z njo smo se na koncu predavanja tudi pogovorili o nekaterih vprašanjih, ki so najbolj odmevala.

Tekom večera je spregovorila o rahločutnosti v odnosu in o temeljnih karakteristikah zdravega odnosa, ki so:

  1. IskrenostNajprej moramo biti iskreni do sebe, to pa pomeni, da moramo iti dovolj globoko vase, da sploh ugotovimo, kakšni smo in kdo smo. Namreč najhuje je, če besede odstopajo od naših dejanj. 

  2. Spoštovanje drugega Posameznik, ki razvije svojo lastno identiteto, se veseli drugačnosti partnerja in to drugačnost potem tudi doživlja kot obogatitev. Moramo si dovoliti, da smo to, kar smo, in prav tako moramo to dovoliti našemu partnerju. 

  3. Empatija in razumevanje drugega Za enega izmed temeljev zdravega odnosa velja empatija oz. pristno sočutje do drugega. Empatija se začne razvijati pri otroku v prvih letih življenja predvsem ob starših – kako sočutno so se znali odzivati na potrebe otroka. 

  4. Odsotnost manipulacije, kontrole in ustrahovanja Za zdrav odnos velja, da mora biti odsotna vsakršna manipulacija ter vse oblike fizičnega, spolnega in čustvenega nasilja. Manipulacija je npr. tudi to, da rečeš: »Če pa nočeš imeti z mano spolnih odnosov, me nimaš rada.« 

  5. Zvestoba, fizična privlačnost (spolnost) V primeru, da v odnosu živimo vse do sedaj omenjene točke, bo med partnerjema vedno prisotna fizična privlačnost. Morda velja omeniti, da za žensko fizična privlačnost ni vedno le spolni odnos, ampak že samo crkljanje na kavču, masaža itd… Predpogoj pa je seveda tudi sama zvestoba. 

Med predavanjem nam je Andreja predstavila veliko praktičnih primerov in predvsem na točki, kjer je poudarila, da je ženska tisti termostat za spolni odnos (ko je ženska pripravljena, ko je ni strah – in večinoma je to po poroki, ko se počuti dovolj varna), se je razvnela vroča debata s sodelujočimi fanti, ki so bili mnenja, da morajo tako moški povoziti lastne potrebe.

Prav zato smo se z Andrejo po predavanju pogovorili o nekaterih vprašanjih.

Danes na večeru so se najbolj razvneli fantje pri debati o spolnosti. Zakaj mislite, da je ta tematika tako žgoča med mladimi, predvsem moške žre, če bodo morali za nekaj časa “zatreti” spolno slo?

Ker jih je strah, da jim potem vzameš moškost, počutijo se vržene ven iz odnosa, če se na ta način ne morejo dokazati, kar je za njih seveda boleč občutek. Vendar v varnem odnosu se lahko o teh občutkih pogovarjaš in ob ženi počasi dobiš občutek, da te ima še bolj rada, da te še bolj spoštuje, ceni in ti zaupa, če čuti, da je lahko v svojih željah in potrebah ter strahovih popolnoma svobodna in da jo moški pri tem čuti ter sprejema. Moški ima ob ženi, ki se mu v spolnem tempu ne prilagaja, veliko več možnosti in potencialov, ki jih lahko še razvije.

Potem ne bo moški postal manj moški, če bo nekoliko počakal s spolnostjo, če recimo punca vztraja z vzdržnostjo do poroke? Se ne bo zgodilo, da se bo fant zafrustriral?

Ne, kvečjemu več možnosti si dasta za en sočuten in zdrav odnos.

Pa mislite, da je to podobno kot pri vzgoji, ko je treba najprej prekiniti razmišljanje, da bi sploh uporabil nasilje, in šele potem začnemo razmišljati o otrokovih potrebah in drugačnih možnostih odzivanja nanj, tudi, če kaj »ušpiči«? Je pri spolnosti podobno?

Lahko bi tudi tako povezali v smislu, če je moški pripravljen partnerko tako močno začutiti in sprejeti to njeno željo ali ta strah, ki ga ima pred spolnimi odnosi pred poroko, ima več možnosti razvoja moškega potenciala, kar pomeni, biti bolj nežen, sočuten z njo, telesno odziven na drug način, čustveno prisoten. Ženska mora ob moškem imeti občutek, da jo najprej poboža z besedami, šele nato s telesom.


Veliko fantov reče, da bodo počakali s spolnostjo, potem pa na internetu zelo hitro najdejo pornografijo in začnejo s samozadovoljevanjem. A se tu ustavi razvoj odnosa?

Ja, zagotovo. To je čista zloraba in afera, kar nikakor ne sodi v zdrav in uresničujoč partnerski odnos.

Je to podobno, kot če bi skočil čez plot?

Čustveno je isto. Ni zvest ženi, partnerki. Čustveno ni zvest, miselno je šel in tak odnos nima možnosti za rast. To je treba najprej dati ven iz odnosa. Tudi če se on tako močno prilagodi, da nima spolnih odnosov, potem pa čustveno in/ali telesno odtava drugam, pa morda le na pijačo ali pred TV, ni naredil nič. Ker žena ne da nima potrebe po nežnosti, pozornosti in sočutju s strani moškega, samo po spolnosti je pa pred poroko nima, ker jo je strah, ker ni varno, ker nikoli ne ve, ali bo zanosila ali ne. In ta strah je utemeljen, saj ne ve, ali je zaveza res dokončna ali ne.

A mislite, da fantje tako hrepenijo po spolnosti zaradi lastnih čutenj v mladosti ali bolj zaradi kampanje in vzdušja, da če pri 15-ih še nisi imel spolnih odnosov, si nula?

To je vedno strah po pripadnosti. V smislu danes pripadam eni ženski, a se lahko dovolj potrudim tudi če nimam spolnih odnosov. To je globlji strah. Nikoli ne more zunanja kampanja nekoga prisiliti v nekaj, kar mu ne ustreza. To je isto kot s poroko. Tudi ni zdaj manj porok, ker bi bila družba manj naklonjena, ampak ker je mlade strah se poročit. S spolnostjo je podobno.

Torej pornografija in javno govorjenje o spolnosti ni ključen problem?

Več dostopa je, vse je že posejano s pornografijo, in dejansko se v družbi sploh žensko telo nizko ceni, ni pa tukaj ključni problem. Problem je, da tega fantkovega telesa kot otroka nihče ni začutil, zaščitil, zavaroval, se nanj nežno in sočutno odzival, in potem je ta potreba po spolnosti dejansko potreba po enem čisto telesnem pomirjanju sebe. Strah po pripadnosti je v bistvu strah pred zavrnitvijo. Strah pred tem, da boš vržen ven iz odnosa, da ne boš zadosti pripadal, če v njem ne boš telesno prisoten s spolnostjo. To je odvečen strah.

Andreja hvala za današnje predavanje in pogovor.

Hvala vam.

 

V sklopu Spolnost kot podaritev nam tako ostaneta še dve temi:
• DILEME KONTRACEPCIJE IN NARAVNEGA NAČRTOVANJA ROJSTEV
• LJUBEZEN SI ZAPISAL V MOJE TELO

Lepo vabljeni. Več o tem na tej povezavi: http://zavod.iskreni.net/izobrazevanja/spolnost-kot-podaritev.html

 

Foto: Tamino Petelinšek

© Copyright iskreni.net

Komentarji

  1. Lepo, da pripravljate taka predavanja za mlade. Zdi se mi, da je ključni problem pri mladih prav to, da se nihče z njimi ne pogavarja odkrito o spolnosti. Že sama vidim kako nama je z možem težko govoriti o tej temi, pa vem, da bi morala več.

  2. Torej, odmislil sem antipatijo in šel na pustolovščino branja. Načeloma se z večino strinjam z razliko, da ne prodajam za vsako ceno vzdržnosti in tako opevanega sočutja in rahločutnosti. Se pa strinjam iz izkušenj, da se mora moški potruditi za žensko in si vzeti več časa zanjo, da resnično odpreta odnos, ne pa zgolj seksualno afero, grabljenje po drugem in manipulacijo. Da o zblojenosti zaljubljenosti sploh ne govorim.
    Všeč mi je bil poudarek o manipuliranju. Ostalo pa je bolj tko poljudno.
    Absolutno se ne strinjam, da se empatija skrči zgolj na sočutje. To je problem gostečnikovcev in kvazi terpavetov, ki so ravno zaradi nerazumevanja, pomanjkanja logike zatekajo v preirano čutenje, sočutenje, rahločutenje oz. v nepristna čustva in v sentimentalnost. Namesto znanja, logike, razumevanja in intuicije raje sanjarijo svojo nepristno čutenje s čimer želijo kompenzirati pomanjkanje razumevanja drugega in številne izkušnje. Absolutno je pristno sočutenje pomembo, toda samo posebi je jalovo in nezadostno v odnosu.

    Po branju prispevka se ne morem znebiti vtisa o o robotski sprogramiranost za marketiranje sočutja in rahločutnosti.

  3. Že naslov mi je butast: Ženska je tisti termostat, ki določi,kdaj je čas za spolnost. Zakaj? Ker je feminističen. Odnos dva gradita in dva se odločata. Ali zgolj ženska pritiska na “gumbe”, moški pa se sproži po ukazu.
    Intervjuja še nisem prebral, ker se i je zameril neumen naslov, hkrati pa sem na fotkah prepoznal osebo, ki je zadnjič moderirala nenasilno vzgojo in se mi je zdela, da je tako zelo sentimentalna, nepristna v čustvih in neiskrena, ker pač ne pozna materije in mora pač mašiti vmesne luknje tako kot blebetajo radijski voditelji + trema. Bom poizkusil za krajši čas ignorirati antipatijo do nje in intervju prebrati z razumom.

  4. Ej Vesna, zgovarjati se na puberteto je pa zame največje slepenje. Mislim, da celo “uradne statistike” zazanvajo 30% fantov, ki se ne samozadovoljujejo – torej ne govori kateri se pa ne bi?

    Moj trenutni možn, nekoč fant se mi je res smejal, ko sva se spoznala in mu omenil, da se mi zdi, da ga to ne pelje nikamor. Danes mi priznava, da sem imela prav, da je dejansko
    bežal pred “realnostjo” in se je vedno, ko je opravil svoje počutil praznega.

    1. 😀 torej jih je zgolj (oz. max) 30% kateri niso bili v prvih treh letih spolno zlorabljeni? (če sledimo teroiji laetus(a))

  5. POzdravljeni!

    Imam 2 vprasanji, zelim si, da bi nanju dobila strokovni odgovor.

    Ali moremo dokoncno reci, da je pri fantih (lahko pa tudi obratno, pri puncah) to v resnici strah? Tezko si predstavljam, da potreba po spolnosti
    vsaj kdaj pa kdaj ne bi bila izkljucno telesnega izvora – sploh pa v puberteti,ko se telo prebuja in se lahko vznemiri za vsako malenkost?… Kateri fant bi vzdrzal brez masturbiranja? In kako to fantu razloziti: da je ta njegova potreba
    v resnici strah? Ce bi komu to rekla, zal mislim, da bi se samo smejal.

    Lep
    pozdrav!

    1. Samozadovoljevanje je najprej oblika pritrjevanja lastnemu očutku nevrednosti do odnosa z nasprotnim spolom oziroma izražanje vzorca spolne navade, ki je v možgane bila zapisana pod obliko zlorabe oziroma nepredelanega oziroma nepravilnega vzora za spolnost. Kdor je bil v dobi prvih treh let kakorkoli v stiku z spolnostjo, ki ni bila zasnovana na ljubezni ampak na strahu, prevladi enega ali drugega spola ali čisto pohoti ali mehanskosti spolnega dejanja in je morda celo na svojem telesu izkusil spolno ali podobno zlorabo, kar pomeni da so njegovi možgani v dobi prvih treh let bili “sprogramirani” da je to normalno, se to kasneje pojavlja v obliki samozadovoljevanja, perverzne
      spolnosti, razkazovanja, pornografije ipd. Najhuje je pa to, da telo in možgani, toraj psiha postane odvisna od občutka, ki ga doživi oseba v obdobju prvih treh let – približno. Torej, če je bila zloraba spolna, je ponavljanje tega istega kozi samozadovoljevanje ipd samo priklic istih občutkov tesnobe, straha, pomešanega z užitkom orgazma, ki pa ni extravertiran ampak absolutno
      intovertiran, kar pomeni da ni dejanje ki stopa in dopolnjuje odnos navzven ampak navznoter in tako osami osebo, čustveno ohromi in “isprazni”.
      Dejansko je to znak zlorabe oziroma napačno vzgojene spolnosti. Žal današnja medicina (alopatija) raziskuje večinoma simptome somatskih pojavov, kar pomeni da v primeru samozadovoljevanja ozr. masturbacije gleda takole: “Organizem se sprosti, sperma se obnavlja, itd.”. Dejansko pa duševnega in duhovnega ozadja ne jemljejo v poštev oziroma zakaj spolnost sploh obstaja, zakaj smo spolni, zakaj smo moški in ženske. To raziskuje psihologija in teologija.
      Izključitev teh dveh privede do mehanicističnega gledanja telesnih procesov in posledično površne in pomankljive definicije človeka. Masturbacija namreč res sp…

      1. hoj laetus, mene pa zanima od kje si vse to pobrala? prvič slišim za tak pogled na samozadovoljevanje, pa me zanima od kje si črpala (knjige, url naslovi…).

        1. Pozdrav!
          Literature je veliko. Večinoma je strokovna. Žal je, odgovor na to da 30% ljudi ni bilo spolno zlorabljenih zelo blizu resnici. Zloraba, kot sem rekel ni samo tisto, kar je obče pojmovano kot fizično nasilje oziroma nasilen vdor enega telesa v drugo telo ipd. Vse kar je bilo predstavljeno, doživeto ipd. kot spolnost in ni v skladu s človeško osebo in njeno ontološko celostjo je zloraba. No ker je pa beseda zloraba v slovenščini pojmovana kot fizično nasilje lahko uporabimo besedo nepravilno privzgojena spolnost oziroma spolnost ki služi sami sebi in ne odpira za globlji odnos z sočlovekom. In da, žal je po 1945, ko so se v evropskih krajih razširili razni -izmi prišlo tudi do velikega odklona od človeka kot celote, posledično do odklona v spolnosti.
          Sicer je pa za nekdanja komunistična področja značilna neprava spolnost,
          nasilje nad ženskami, groba vzgoja otrok, velika odvisnost od alkoholizma itd.

  6. Pozdrav!

    Žal e-mail naslova ne dajem, če je pa karkoli takega, pa kot Anonimnež tu napišite in bom poskusil odgovoriti na vprašanje. Literatura, ki sem jo zadnjič omenil je pa rezervirana za interno uporabo slušateljev fakultete zato jo ne omenjam.

    1. lahko bi odprl “fake” mail ali pa uporabniški račun na iskrenih. ampak če je gradivo zgolj za ožjo skupino ljudi (slušatelji predavanj na neki fakulteti), potem to verjetno nima smisla…

  7. Se nanasam na Pavlove besede glede drdranja o cutenjih, rahlocutnosti, karkoli ze,… Tudi jaz sem pogosto zelo skepticna, koliko je tu iskrenosti. A obenem ne morem zanikati spoznanja, ki sem ga zal zelo krvavo pridobila v svojem zivljenju: clovek lahko nekaj razume, samo ce to tudi zacuti. Sele takrat lahko v necem razumno ravnas, razmisljas. Zato tudi lahko sele zdaj razumem, zakaj “gostecnikovci” toliko “blebetajo” o sentimentih. In nic vec me ne jezijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja