»Punčka bo? Ah ne, poskusiva raje še enkrat!«

Thumbnail

Intervju z mlado ameriško raziskovalno novinarko, ki je poslanstvo našla v prizadevanju za spoštovanje človekovega življenja od spočetja dalje.

Lila Rose se je rodila leta 1988 kot tretja od osmih otrok. Njeni starši so bili tako očitno zelo naklonjeni življenju. Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je Lila pokazala s tem, ko je pri rosnih petnajstih letih ustanovila mladinsko gibanje Live Action, ki si prizadeva za kulturo življenja in preprečevanje splavov. S sodobno tehnologijo in mediji skušajo ozaveščati javnost o pravicah nerojenih otrok do življenja. Pri svojem delovanju uporabljajo tudi raziskovalno novinarstvo.

Lila, kako je mogoče, da si se že pri petnajstih letih odločila, da boš ustanovila gibanje za kulturo življenja?

Čeprav sem bila še otrok, sem prepoznala, da gre pri splavu za človeška bitja, zato sem bila šokirana, da lahko kdo kaj takega naredi otroku.

Ko sem imela devet let, sem doma našla knjigo, ki je natančno opisovala postopek splava. Čeprav sem bila še otrok, sem prepoznala, da gre za človeška bitja, zato sem bila šokirana, da lahko kdo kaj takega naredi otroku. Ko sem v naslednjih letih spoznavala grozo, ki jo splav povzroča v Ameriki, sem prizadevanje za kulturo življenja sprejela kot sestavni del svojega življenja.

Ali te je kdo v mladosti posebej navdušil za kulturo življenja? Si imela kakšnega vzornika?

Vedno me je navdihovala bl. mati Terezija. Ena od njenih misli npr. pravi: »Revščina je, če se odločiš, da mora otrok umreti zato, da boš ti živel tako, kot hočeš.«

Si ob vpisu na slovito univerzo UCLA (University of California, Los Angeles) vedela, da želiš življenje posvetiti prizadevanju za kulturo življenja, ali si imela druge poklicne cilje?

Ves čas sem si želela služiti Bogu. V rani mladosti sem ga prosila, da me uporabi tako, kot ve, da je prav. To se ob vpisu na univerzo ni spremenilo. Nikoli nisem imela razloga, da bi dvomila v Boga.

Posvetiva se tvojemu delu. V Live Action deluješ kot predsednica in kot raziskovalna novinarka. Kaj so najbolj presenetljive ugotovitve vaše organizacije?

Z našimi akcijami smo odkrili številne šokantne resnice o industriji splava: resnico o vodilnih medijih, ki naredijo vse, da dejstva o splavu prikrijejo.

Odkrili smo številne šokantne resnice o industriji splava: resnico o vodilnih medijih, ki naredijo vse, da dejstva o splavu prikrijejo. Tudi klinike za splav širijo napačne podatke – tako o razvoju otroka pred porodom kot o posledicah različnih strupov, ki jih vbrizgajo v prestrašeno nosečnico. Industrija splava želi, da ženske o tem ne bi bile obveščene in bi še naprej lahko izvajali svoje grozovite postopke. Spoznali smo tudi, da zaposleni v Planned Parenthood (vodilna organizacija za svetovanje in zdravljenje ob porodu v ZDA, op. a.) spodbujajo trgovino z belim blagom, ponujajo splave trinajst- in štirinajstletnim … 

V enem vaših videov lahko vidimo »mamo pod krinko«, ki ji svetujejo, naj počaka, da bo njen nerojen otrok star štiri ali pet mesecev, da bodo lahko z gotovostjo določili njegov spol in nato opravili splav, če bo otrok »napačnega« spola. Se v ZDA pogosto dogaja, da ženska splavi otroka samo zato, ker nosi deklico?

Splav kot način izbire spola otroka je močno razširjen na Kitajskem in v Indiji, žal pa je ta mračni pojav navzoč tudi pri nas. Na tisoče deklicam je bila v ZDA zaradi tega vzeta možnost življenja in tovrstni splavi se nadaljujejo. Pravzaprav se položaj še slabša. Planned Parenthood in drugi velikani promovirajo idejo »brez obsojanja«, po kateri je ubijanje nerojenih otrok zaradi kateregakoli razloga svobodna odločitev. S takim aktivizmom splav zaradi »napačnega« spola otroka le pridobiva.

V drugem videu lahko vidimo, kako vaš sodelavec pod krinko pokliče sedem klinik za splav in želi darovati denar za splave afroameriških otrok, da bi »zmanjšal število temnopoltih v ZDA«. Nihče ga ne zavrne, niti nihče ne izrazi kakršnega koli pomisleka v zvezi z rasističnim namenom. Kako se lahko to zgodi v državi s temnopoltim predsednikom?

Ta primer ne govori toliko o povprečnih Američanih. Bolj neposredno se nanaša na ljudi, ki vodijo industrijo splava. Planned Parenthood je ustanovila Margaret Sanger, znana evgenicistka (evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja selektivno razmnoževanje, nadzor rojstev, umetne oploditve …, op. a.), ki je prezirala Afroameričane. Njena sovražna dediščina v tej organizaciji živi še danes.

Za to in sorodne organizacije je najbolj pomembno, da debelijo svoje denarnice. Razkrili smo, da so se pripravljeni usmeriti na temnopolte otroke, ker to prinaša več krvavega denarja.

Splav kot način izbire spola otroka je močno razširjen na Kitajskem in v Indiji, žal pa je ta mračni pojav navzoč tudi v ZDA.

Kaj je največji uspeh tvojega prizadevanja za kulturo življenja?

Ko sem ustanovila Live Action, sem bila optimistična. Kljub temu moram priznati, da sem presenečena nad izjemnim učinkom, ki smo ga dosegli med mladimi v ZDA. Zelo uspešni smo recimo na socialnih omrežjih: čez 425 tisoč ljudi, med njimi mnogi med enajstim in sedemnajstim letom, so všečkali našo stran na facebooku. 

Mladi Američani so žejni zdravorazumskega, ljubečega in sočutnega sporočila o svetosti človeškega življenja. Počaščena sem, da mi je Bog dal možnost, da jim prinašam to sporočilo. Vsako življenje, ki smo ga rešili, je zame največji uspeh.

Presenečena sem nad izjemnim učinkom, ki smo ga dosegli med mladimi v ZDA. Mladi Američani so žejni zdravorazumskega, ljubečega in sočutnega sporočila o svetosti človeškega življenja.

Pred meseci in ponovno pred kratkim je bil Zavod iskreni.net, ki se zavzema za kulturo življenja, tarča napada. Člani nekaterih nevladnih organizacij so z neresničnimi obtožbami želeli prepričati podjetja, ki finančno podpirajo Zavod iskreni.net, da bi prekinila sodelovanje. Se tudi Live Action sooča s podobnimi napadi?

Pisci, novinarji in drugi, ki podpirajo splav, se na vse pretege trudijo, da bi diskreditirali nas in naše delo. Zaposleni na Planned Parenthood nas označujejo za lažnivce, ker prikazujemo grozovito resnico o splavu. Tudi sama sem bila strupeno napadena zaradi moje vere. Toda tem ljudem in njihovim opazkam sledi zelo malo ljudi, kar je razumljivo, saj je resnica na naši strani. Povsem naravno je, da ima gibanje, ki želi pobijanje lastnih potomcev prikazati kot nekaj sprejemljivega, težave zaradi neverodostojnosti med razumnimi ljudmi.

Kakšen vpliv ima na tvoje delovanje vera?

Karkoli naredim, naredim za Boga. Prosila sem ga, naj iz mene naredi orodje, da bom lahko izvrševala njegovo voljo. Vsak dan molim, da ga ne bi razočarala.

Misliš, da bi s hipotetično prepovedjo splavov dejansko dosegli, da jih ne bi bilo več? Ali bi jih v tem primeru izvajali »na črno« ter tako v nenadzorovanih razmerah povzročili še več škode?

Argument »Ženske bi vseeno prišle do splava« se zruši kot hišica iz kart. Zakaj podobnega argumenta ne uporabimo pri drugih zločinih? Bomo legalizirali in urejali posilstva, ker »se bo vseeno zgodilo«? Ali krajo, umor? Splav ni prav nič drugačen. Oz. je, še hujši je, saj vzame življenje človeškemu bitju, ki se ne more braniti samo, in s tem zanika najbolj osnovno pravico, ki nam jo je dal Bog. 

Poleg tega je smiselno razjasniti, da je statistika splavov »na črno«, ki se uporablja kot dokaz za uradno dovoljen splav, tako v ZDA kot drugod izjemno nezanesljiva. Dr. Bernard Nathanson, ki je pričal na vrhovnem sodišču v zvezi z legalizacijo splava, je pozneje priznal, da so bili podatki, ki jih je navajal kot dokaz o nevarnosti kriminalizacije splava, popolnoma neresnični.

Misliš, da je mogoče preprečiti vse splave ali vsaj večino? In če, kako?

Prav to je cilj naše organizacije Live Action. Prepričani smo, da je mogoče. Osnovna drža skoraj vsakogar na Zemlji je, da ljubimo, varujemo in skrbimo za svoje otroke. Celo večina zagovornikov splava trdi, da je splav težka odločitev, ki je ne bi radi naredili. Toda mi vemo, da ženske splava ne želijo, če so ustrezno obveščene o človeškosti otroka, o svojih možnostih v zvezi z nenačrtovano nosečnostjo in o gnusnih podrobnostih postopka.

Ženske splava ne želijo, če so ustrezno obveščene o človeškosti otroka, o svojih možnostih v zvezi z nenačrtovano nosečnostjo in o gnusnih podrobnostih postopka.

Velika večina v ZDA si želi omejitve glede opravljanja splava. Mladi Američani smo posebej zapriseženi kulturi življenja. Le vprašanje časa je, kdaj bo naša država videla grozo šestinpetdesetih milijonov nedolžno pobitih otrok (toliko naj bi bilo opravljenih splavov v ZDA v zadnjih štiridesetih letih – po legalizaciji splava, op. a.). Pri Live Action želimo le skrajšati čas do tega spoznanja.

Kaj bi predlagala tistim, ki so proti splavu, a jih je strah o tem govoriti javno?

Če se zavzemaš za kulturo življenja, je na voljo več načinov, kako bo tvoj glas slišan. Ni nujno, da razburjaš bližnje ali celo protestiraš pred klinikami, kjer opravljajo splav. Najbolje je, da se zanimaš za problematiko splava, o tem bereš, poizveduješ … Čim več veš o tej veliki krivici, tem bolj boš čutil, da moraš o tem spregovoriti, čeprav ti bo sprva težko. S prispevkom (čeprav morda majhnim) lahko podpreš ustanove, ki pomagajo nosečnicam v stiski. 

Seveda pa je najpomembnejša strategija vsakogar, ki se zavzema za kulturo življenja, molitev. Bog ima načrt za vsakogar. Največ naredimo, ko zaupamo, da nas bo vodil. Tudi sama počnem tako in še nikoli nisem bila razočarana. 

Videoposnetke, ki so jih raziskovalni novinarji Live Action posneli pod krinko, si lahko ogledaš na www.liveaction.org.

Vir: Družina, l. 2013, št. 16 (21. 4. 2013)

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja