Pripravljen na poroko, pripravljen na smrt

Foto: Canva

Pred kratkim sem slišal naslednjo misel: moški se je pripravljen poročiti z žensko takrat, ko je pripravljen zanjo umreti.

Misel me je spodbudila. Zdi se mi lepa in plemenita, hkrati pa nezadostna, saj jo lahko napačno razumemo. Pomeni, da se je moški pripravljen na poroko z žensko le takrat, ko je praktično že umrl samemu sebi.

Sliši se kot skrajno pretiravanje. To je zato, ker to je skrajno pretiravanje. Vendar se ne zdi napačno.

Umreti svojim poželenjem

Smrt, o kateri govorim, je smrt življenju po mesu. Samo ob ugasnitvi hrupa v nas, ki ga povzročajo naše neurejene strasti, lahko prisluhnimo Božjemu šepetanju. Naše strasti so dobre, saj nas je On z njimi ustvaril, vendar jih je potrebno ukrotiti. Žena ne bi mogla prejeti boljšega darila od svojega moža, kot je Božja ljubezen, ki živi v njem in nikoli ne umre.Tuleči vetrovi, siloviti potresi in besneči požari ne dovolijo svobode govora tišini. Potrebno jih je pogasiti: prestati morajo preizkušnjo križa.

Naj bodo strasti križane skupaj s Kristusom. Karkoli v njih, ki ni Božjega izvira, bo tako izumrlo. Karkoli Božjega izvora v njih bo vstalo od mrtvih. Prenovljeno in blagoslovljeno bo v nekaj boljšega in bolj svetega. V tem nenehnem ciklusu smrti in vstajenja se naše strasti očiščujejo. Pripravljenost umreti sebi je le prvi korak.

Živeti za drugega

Moški, ki umre svojim poželenjem, je moški, ki je pripravljen podariti svoje življenje drugemu, namesto da bi živel le zase. Le takrat dovoli Očetu svobodo, da vstopa v njegovo življenje in mu omogoča, da stori vse po Njegovi volji. Bolj umiramo sebi, bolj smo zmožni prejeti več Božjega blagoslova ter tako hkrati postajamo večji blagoslov za druge.

Takrat smo zmožni bolj pristnega življenja, ki ga nam lahko ponuja le On. Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil. Odrešeni posvetnega mišljenja si lahko pridobimo svobodo prizadevanja za resnično dobro, za ljubezen do Boga in do bližnjega.

Zakonska zveza obstaja, da bi postali sveti

Tovrstno umiranje je potreben del priprave za moškega, ki se želi nekoč poročiti. Zakonska zveza obstaja zato, da bi postali sveti. Samo v darovanju lahko lahko mož svoji ženi nudi veselje, udobnost in varnost, ki jih Bog dnevno polaga vanj.

Ko je Bog tisti, ki ga tako oblikuje po svoji volji, mu je tako dana milost, da ljubi svojo ženo z Njegovo ljubeznijo, ki je bistveno večja in boljša od tiste, ki bi jo sicer sam lahko ponujal.

Žena ne bi mogla prejeti boljšega darila od svojega moža, kot je Božja ljubezen, ki živi v njem in nikoli ne umre.