Primož je odšel, preden je shodil

Thumbnail

Primoža Trobca po hudi prometni nesreči pri 17. letih telo ni več ubogalo. Kljub temu se je s svojo zgodbo dotaknil nešteto ljudi.

Primož je v lani aprila v pogovoru pred kamero povedal: »Zdravniki so rekli, da je majhna verjetnost, da bom enkrat shodil. Enkrat bom že. Če ne čez eno leto pa čez deset, saj ni važno. Shodil bom.«

17. marca 2018 bi se moral srečati s papežem Frančiškom med njegovim obiskom groba sv. patra Pija v italijanskem mestecu San Giovanni Rotondo.

Srečanja s papežem se je zelo veselil. A le dan pred predvidenim srečanjem, 16. marca, na petek pred tiho nedeljo, je Primož odšel.

Verjamemo, da tam, kjer je zdaj, ne le hodi, temveč teče in skače. Kajti popolnoma hrom fant (poškodovano je imel drugo vratno vretence, zaradi česar je lahko premikal le glavo in raztegnil usta v prijazen nasmešek), je s svojo navzočnostjo spremenil toliko mladih, da si najbrž ne moremo predstavljati. Res življenje, vredno življenja.

Za Primoža gre!

Na Primoža so me naših krajih najprej opozorili oranžni plakati, postavljenih na doma zbitih konštrukcijah, na katerih je, po zgledu akcije za deklico Nežo Arnolj, pisalo: »Za Primoža gre!« Plakati so vabili so na dobrodelni koncert, s katerim so zbirali sredstva za njegovo zahtevno rehabilitacijo.

Toda po koncertu oranžni plakati niso izginili. Ganila me je požrtvovalnost njegovih prijateljev, ki se je izkazala s tem, da so se na plakatih pojavili zapisi: »HVALA!«

Ne da bi poznala Primoža, se je tudi mene nekaj dotaknilo. Kdo je Primož, ki ima ob sebi tako predano ekipo?!

Organizatorji koncerta so se zavezali: »Če zberemo več kot 20.000 EUR, gremo peš na Brezje.« Na koncertu so zbrali 33.000 EUR. In so šli.

Maše na Brezjah se je udeležil tudi Primož.

Takole je zapisala vtise Sara Polančec, mamica in žena, in kot je sama zase zapisala »ponosna članica ekipe Za Primoža gre«:

»Še pred mašo smo poskrbeli, da smo bili oblečeni v rumene majice, ki so postale znak podpore Primožu. Odbila je ura in vstop v cerkev je bil poln čustev. Vse skupaj se nas je zbralo okrog 120. Od blizu in daleč. Od znancev do neznancev. Vseh pa tistih, ki nam je mar zanj! Zanj, ki je bil tam, zanj, ki nam vliva upanje, nas spodbuja, nas z vozička opozarja na tisto, kar vse hitreje pozabljamo v življenju. Bil je z nami. Sedel je le dva metra od mene. Stisk roke ob ‘mir s teboj’ je bil zame tisti znak, da smo naredili zanj nekaj enkratnega. Polni bolečih nog, utrujenih udov, nekateri celo z bolečo zadnjico, a prav gotovo skoraj vsi s solzami v očeh. Kakšna lepa maša. Kakšen lep govor …«

Koncertu in romanju na Brezje, so se pridružila še druga romanja in številne molitve. Prav tako pa so za nadaljnje okrevanje še vedno zbirali denar, tako so recimo na lanski športni prireditvi »Pobeg s kolesom« zbrali čez 3.000 EUR.

Zbrali so tudi preko 3 tone pokrovčkov. Odgovorni za njihovo zbiranje so sporočili, da bodo projekt speljali do konca in zbrana sredstva namenili v dobrodelne namene.

»Primož nam je v letu in pol dal več, kot bi si sploh lahko kdaj mislili«

Vse, tako tiste, ki smo Primoža spremljali bolj od daleč, kot tudi njegove bližnje, sorodnike, prijatelje, zdravnike, je njegov odhod na dan, preden bi se srečal s Papežem Frančiškom, presenetil.

Z vami delimo zapis, ki ga je v imenu Primoževih prijateljev na Facebooku delila Sara Polančec:

»Izguba srčnega človeka … Osebe, ki nam je dala v letu in pol več, kot bi si sploh lahko kdaj mislili. Zadnje čase je Primožu kazalo tako dobro, da nas je njegov odhod zelo presenetil. Odšel je. Odšel je v trenutku, ko se je njegovo poslanstvo na Zemlji zaključilo. Dokazal nam je, da se motimo. Dvom v njegov uspeh, ki nas je občasno črvičil, je bil le znak, da smo ljudje ranljivi, da se zaščitimo pred bolečino in neuspehom. Primož pa je verjel. Verjel v tisto, kar mnogi zdravniki po Evropi niso. In dokazal nam je, da je čudež. Čudež je, da je sploh še živel, čudež, da je začel premikati okončine in čudež, da je iz svoje volje do življenja za seboj pustil sled … Sled smo mi, njegovi prijatelji, trenutno združeni v molitvi in skupnem duhu …«

V skrivnostnem Božjem načrtu tiho in neopazno stopil na pot večnosti

Takole pa je o Primožu in njegovih zadnjih dneh zapisano na Facebook strani rehabilitacijska centra Patra Pija (prevedeno iz italijanščine):

17. marec 2018 bi moral biti njegov dan! S skupino dvajsetih pacientov Rehabilitacijskega centra patra Pija naj bi bil v prvi vrsti več desettisočglave množice romarjev ob pastoralnem obisku papeža Frančiška v San Giovanni Rotondu. Osemnajstletni Primož Trobec je bil v sodelovanju s Slovensko Karitas in vsemi prijatelji 2. januarja 2018, po zaslugi br. Štefana Kožuha, generalnega vikarja reda bratov kapucinov, in ob pomoči tamkajšnjega provincialnega ministra br. Mavricija, sprejet v tehnološko vrhunsko opremljeno zdravstveno rehabilitacijsko ustanovo, ki jo vodi profesionalno usposobljeno osebje.

Čeprav je bilo Primoževo zdravstveno stanje izjemno težko, so se kmalu začeli kazati znaki rahlega napredovanja, zaradi česar so se odgovorni v rehabilitacijskem centru patra Pija odločili, da po dveh mesecih podaljšajo njegovo rehabilitacijo še za nadaljnja dva meseca.

Zdelo se je, da je zdrav optimizem izrinil v pozabo tisto strašno nesrečo, ki je izjemno svobodo mladega fanta porogljivo ujela v kletko njegovega lastnega telesa.

»Opazni so bili pomembni znaki izboljšanja, ki so nam vlivali dobršno mero upanja,« so zapisali v omenjeni zdravstveni ustanovi, »in nikoli si nismo upali predstavljati takšnega napredovanja. Vse do zadnjega smo upali, da bo njegova moč in njegova vitalnost še enkrat s svojo silno močjo premagala njegovo telesno omejenost. Žal pa se to ni zgodilo. Še toliko bolj smo prizadeti, ker nas je Primož zapustil prav na predvečer njegovega dne, ko naj bi se osebno srečal s svojim ljubljenim papežem Frančiškom.«

»Še sedaj ne morem verjeti,« pravi njegov osebni zdravnik »in ne morem pozabiti njegovega navdušenja, ko sem mu sporočil, da bo lahko čisto od blizu videl papeža. Ali pa, ko sem ga ob viziti vprašal: ‘Hej, Primož! Kako si?’ In on mi je odgovarjal: ‘Roka, noga, rama, vrat zelo dobro!’ Še vedno se sprašujem, kako je mogoče v njegovi situaciji biti vedno nasmejan. Kako majhen se počuti človek pred resničnimi velikani, ki živijo kakor on. Ciao Primož! Tam te bo sprejel sv. p. Pij … in ti boš lahko ‘tekel’, kolikor te bodo lahko noge nesle, na kraj, ki je pripravljen pravičnim, kakor ti!«

Družina, ki jo krepi vera, je odšla na dolgo pot ponoči, da bi srečala Primoža v San Giovanni Rotondu. Med njihovo dolgo in težko potjo ob misli na Primoža, je on v skrivnostnem Božjem načrtu tiho in neopazno stopil na pot večnosti. Ko sta starša proti jutru prispela v San Giovanni Rotondo, kjer jih je čakal Primožev osebni zdravnik, sta nemudoma privolila v darovanje organov. Na dan papeža Frančiška je Primož podaril življenje drugim. Spomin nanj se tako dviga nad množico vernikov kot simbol njegove močne navzočnosti, ki je ne bo moč pozabiti nikoli.


Foto: FB Za Primoža gre, mojaobcina.si, pobegskolesom.si

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja