Leto 2020. Na pravkar končani dirki po Franciji je Primož Roglič preživljal enega izmed najtežjih porazov v svoji športni karieri. Na zadnjem gorskem kronometru mu je rumeno majico slekel rojak Tadej Pogačar. Slovenija je bila razdeljena med veseljem zaradi prvega slovenskega zmagovalca največje kolesarske dirke na svetu in globoko žalostjo zaradi Primoža Rogliča, ki smo ga vsi takrat že videli v rumenem na Elizejskih poljanah sredi Pariza. Toda tistega leta in še nekaj let kasneje se je zdelo, da Primožu skupna zmaga na eni izmed dveh največjih dirk na svetu enostavno ni usojena.
V tem času je Roglič sicer trikrat (2019, 2020, 2021) osvojil dirko po Španiji, a dogodki iz leta 2020, padca na dirki po Franciji v letih 2021 in 2022, ko je v obeh primerih moral predčasno končati največjo dirko, lanski padec na dirki po Španiji, nato operacija poškodovane rame jeseni 2022, vse to je nekatere (predvsem škodoželjne) komentatorje že vzpodbudilo k napovedi zatona njegove športne kariere.
Pot od operacijske mize do Rima
Toda to je bil račun brez krčmarja oziroma brez Primoža. Že letos spomladi je s svojimi nastopi kazal, da je njegova športna pot daleč od zatona. Zmagi na dirki po Kataloniji in kolesarski klasiki od Tirenskega do Jadranskega morja pomladi 2023 sta bili le uvertura v to, kar nas je čakalo na letošnji dirki po Italiji.
Toda Primož je ostajal nasmejan, predvsem pa zelo miren v svojih napovedih in pričakovanjih.
Na letošnji Giro je Primož Roglič prišel kot eden izmed glavnih favoritov za končno zmago. Še pred začetkom dirke je ostal brez polovice predvidenih pomočnikov, ki so jih morali v njegovi ekipi Jumbo-Visma zamenjati zaradi poškodb ali okužb s koronavirusom. Toda Primož je ostajal nasmejan, predvsem pa zelo miren v svojih napovedih in pričakovanjih.
Iz etape v etapo je ponavljal, da je pomembno edino to, kdo bo roza majico nosil na koncu dirke ob prihodu v Rim. Do predzadnje etape, ki je bila gorski kronometer z ekstremnim zaključnim vzponom na Svete Višarje, je Primož Roglič zasedal drugo mesto v skupni razvrstitvi, s 26 sekundami zaostanka za kolesarjem ekipe Ineos Grenadiers Geraintom Thomasom. Vedeli smo, da mora Primož odpeljati popoln kronometer za končni uspeh in približno na polovici zadnjega vzpona v idiličnem okolju Svetih Višarij se je zdelo, da bo Primož zaostanek nadoknadil.
Toda potem se je zgodilo tisto, česar smo se vsi bali – mehanska okvara oziroma sneta veriga je Primoža za trenutek ustavila. Na hitro je sestopil s kolesa, si sam namestil verigo in nato nadaljeval z vzponom. Z vzponom za zgodovino. Z vzponom, ki se bo za vedno zapisal v spomin in srca vseh, ki smo njegov nastop spremljali v živo ali na pametnih napravah. In predvsem z vzponom, kjer je dokazal, da se vztrajnost vedno izplača ter da je pot do cilja včasih res posejana s trnjem, a s pravim odnosom ni nobena pot (oziroma klanec) prestrma.
… s pravim odnosom ni nobena pot (oziroma klanec) prestrma.
Primož je prišel v cilj, premagal svojega glavnega konkurenta za 40 sekund in rožnato majico pripeljal v Rim.
Hvala, Primož!
Zato, dragi Primož, iskrena hvala. Hvala, ker sem lahko ob tvojih nastopih otrokom pokazal, kaj pomeni nepopustljivost. Hvala, ker nam kažeš, da so padci in preizkušnje le prepreke na naših poteh. Hvala, ker smo lahko zaradi tvojega nastopa potočili tudi kakšno solzo ponosa. Nihče ne bo nikoli vedel, kako resne so bile tvoje poškodbe, ki si jih pretrpel v minulih treh tednih. Nikoli ne kriviš poškodb, nikoli ne iščeš razlogov in izgovorov tam, kjer jih ni. Hvala, ker povežeš slovensko javnost takrat, ko se nam zdi, da ne bi mogla biti bolj razdeljena. Hvala, ker nam kažeš, da je tudi, ko v življenju naredimo kakšen korak nazaj, to naložba za naslednje skoke naprej po poti uspeha.
Ko smo v soboto na našem domačem bregu na glas šteli sekunde, ki si jih potreboval za končno zmago, in skupaj z otroki vpili od veselja, si nas naučil, da se lahko na polenih, ki nam jih življenje vrže pod noge, spotaknemo, lahko pa jih mirno brcnemo stran in nadaljujemo po začrtani poti.
S svojim trudom, garanjem in odrekanjem stopaš po poti uspeha, v objemu svoje družine prestavljaš mejnike športa.
Primož, hvala, ker nam kažeš, da vsak lahko zmaga v svojih bitkah v življenju. Ti si svojo bitko dobil z vztrajnostjo in nepopustljivostjo in s prepričanjem v lastne sposobnosti. S svojim trudom, garanjem in odrekanjem stopaš po poti uspeha, v objemu svoje družine prestavljaš mejnike športa.
Pišeš zgodovino. In obenem – spreminjaš in vzgajaš vse nas. Zato, Primož, iskrena hvala in, kot je dejal po koncu sobotne preizkušnje tvoj največji konkurent Geraint Thomas: “Kapo dol, več kot zaslužil si si to slavje.”
Ti praviš, da je bila to dirka tvojega življenja, jaz pa pravim – hvala, ker nas učiš, kaj v življenju zares šteje.
In če ste od sobote do danes sedaj prvič slišali za Primoža Rogliča ali za njegov neverjeten dosežek, predlagam, da si ogledate spodnji video. Video o Primožu, z roza majico in z zlatimi črkami zapisanem v zgodovino kolesarjenja.
Some challenges are bound to leave an everlasting memory in the hearts of the fans. This is one of them.
Thanks for the show guys ????
.
Certe sfide sono destinate a lasciare un ricordo indelebile nei cuori dei tifosi. Questa è una di quelle.Grazie dello spettacolo ragazzi ????… pic.twitter.com/khffDC4ZvI
— Giro d’Italia (@giroditalia) May 28, 2023