Pričakujete dojenčka? Potem je sveta Ema prava priprošnjica za vas

Foto: Shutterstock

Postajati mati je privilegij. Devet mesecev se ženske pripravljamo na to nalogo. Spreminja se naše telo, spreminja se naše ravnotežje, spreminja se kot našega pogleda na svet. Spreminja  se naše čutenje in naše čustvovanje. Na lestvici pomembnega v našem življenju, se nekatera mesta povsem zamenjajo. Pričakovanje trenutka, ko bomo ugledale bitje, ki ga že globoko poznamo, pa mu vendar še nismo pogledale v oči, je napeto. In potem se zgodi. Dete kljub majhnosti napolni vse pore našega življenja.

Pomoč slovenske priprošnjice nosečnic in porodnic

Čeprav je minilo že kar nekaj let od mojih pričakovanj, se natančno spomnim juter, ko sem odprla oči in se razveselila misli, da v mojem telesu biva še ena dušica. Kakšen blagoslovljen čas. In če sem v prvo samo nestrpno pričakovala, se je v naslednjih nosečnostih veselemu pričakovanju pridružilo še marsikatero čustvo. Z vsako novo nosečnostjo sem bolj zaupala svojemu telesu in njegovim zmožnostim, a sem se tudi bolj zavedala, da lahko gre kaj narobe. Vsakič sem bolj intenzivno čutila, da moram vse skupaj položiti v Gospodove roke in da moram že v nosečnosti skrbeti za redno čiščenje svoje duše, sploh pa moram k porodu oditi spravljena z Bogom in ljudmi.

In tukaj mi je bila v pomoč sveta Ema Krška. Najprej sem o njej vedela le to, da jo častimo kot prvo slovensko svetnico in da je priprošnjica za nosečnice in porodnice. Torej še posebej za slovenske matere. Za nas torej, zame!

Preizkušana mati, žena in voditeljica

V sveti Emi imamo ženo, ki nas razume, ker se brez težav vživi v naše bolečine. Rodila se je na gradu Pilštajn okoli leta1000. Slovela je po izjemni lepoti in bila skrbno vzgajana v krščanskem duhu. Poročila se je iz ljubezni in srečno zaživela s svojim možem Viljemom. Oba sta bila poštena, radodarna in dobra s svojim ljudstvom in Cerkvijo. A življenje Emi ni prizanašalo. Najprej ji je umrl prvi sin, kmalu za tem nasilne smrti mož, nazadnje pa v bitki še drugi sin. Ovdovela mati je ostala sama. Edino oporo je našla v globoki veri. Vodila je ogromna posestva v krajih na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Zidala je cerkve, v katerih so veliko molili za duše pokojnih sinov in moža, ustanavljala je samostane in se nazadnje ustalila v samostanu v Krki na Koroškem, kjer je preživela zadnja leta svojega življenja.

Sveta Ema je bila v svojih preizkušnjah posebna ženska. A tudi vsaka mati stopa vsaj po nekaterih njenih stopinjah. Večinoma smo izbrane zaradi lepote, ki jo prepozna neki posebni mladenič, poročimo se iz ljubezni, zanosimo, srečne dočakamo rojstvo, in gremo skozi materinsko pot žene. A prav vsaka taka pot ima kakšen ovinek, kakšno bolečino, kakšen kamen, ki rani, kašno temno globel. Smrt otroka, bolezen v družini, odhod otroka po neki svoji poti, ki nas boli, nesoglasja, v nekaterih družinah prevare, ločitev… Marsikaj hudega se nam dogaja.

Zaveznica

V sveti Emi imamo ženo, ki si je s svojim svetim življenjem prislužila prostor ob Vstalem Gospodu. Imamo nekoga, ki nas razume, ker se brez težav vživi v naše bolečine. In imamo tudi nekoga, ki v svoji dobroti zbira naše prošnje in jih predaja v Božje ljubeče srce.

Vse mame, tiste, ki smo to že in tiste, ki na porajanje še čakate, izkoristimo, kar imamo. Svetnico, ki je bila mati, vsa naša, slovenska.

Sveta Ema, zavetnica nosečnic in mater – prosi za nas.