Foto: EnvatoPortoriko je naredil zgodovinski korak na področju zakonodaje o zaščiti življenja. Z novim zakonom, ki priznava nerojene otroke kot osebe od trenutka spočetja, je ta ameriško-karibska država postavila pomemben precedens, ki tudi pravno potrjuje dostojanstvo in človekove pravice otroka preden se ta rodi.
Kaj novi zakon prinaša?
Nova ureditev določa, da imajo nerojeni otroci pravni status osebe od spočetja dalje na enak način kot je to doslej veljalo za otroke po rojstvu. To pomeni, da jim pripadajo številne pravice, ki jih doslej niso imeli; med drugim zdravstveno zavarovanje, pravice iz naslova dedovanja, pravno zastopstvo v določenih postopkih in priznavanje pravnega interesa v primerih, ko so prizadete njihove pravice. Nerojeni otrok je tako v Portoriku po novem denimo tudi dedič, lahko se ga uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana pri plačevanju davkov itd.
Močan simbolni in pravni pomen
Zakon organizacije, ki zagovarjajo zaščito življenja, razumejo kot pomembno potrditev, da je vsak človek že pod maminim srcem nosilec dostojanstva in pravic.
»Znanost jasno pravi, da se novo, samostojno človeško življenje začne ob spočetju, in ta zakon odraža to resničnost. Pošilja jasno in upanja polno sporočilo: Vsak posameznik je dragocen in si zasluži priložnost za življenje,« je za medije dejala Kelsey Pritchard iz organizacije Susan B. Anthony Pro-Life America.
Sporočilo je jasno: novo, samostojno življenje se začne ob spočetju in ni razvijajoči se skupek celic, ampak razvijajoče se človeško bitje, subjekt, ki ima dostojanstvo in čigar vrednost je bistveni del njegove človeške narave.
Gre za enega najodločnejših zakonodajnih korakov v tej smeri v zadnjem času, ki bo nedvomno vplival na nadaljnje pravne in družbene razprave – tako v Portoriku kot širše.
Sporočilo širši družbi
Zagovorniki poudarjajo, da zakon ni zgolj pravna novost, temveč tudi potrditev, da je vsako življenje, od samega začetka, dragoceno in vredno zaščite.
Zgodovina nas uči, da je v vsakem času priložnost, da identificiramo tisto družbeno skupino, ki je danes označena za manjvredno ter ji priznamo dostojanstvo. V preteklosti so bili tisti, ki so veljali za manjvredne in so jim na tej podlagi odrekali dostojanstvo ljudje drugih ras, ženske, sužnji … Danes so to nerojeni otroci. In kot kaže primer Portorika, v nekaterih delih sveta prihaja do premisleka o tem, da je potrebno za reproduktivno zdravje skrbeti na druge načine, ne z ubijanjem nerojenih otrok.
Portoriko je nedavno sprejel tudi zakon, po katerem je prepovedana sprememba spola z zdravili ali kirurškim posegom za vse, mlajše od 21 let.
»Ti zakoni odražajo vizijo države, ki priznava, da verska svoboda ni administrativna koncesija, temveč temeljna pravica; da družina ni abstrakten pojem, temveč institucija in hrbtenica družbe; da otroštvo zahteva posebno zaščito s strani javnih oblasti; in da si človeško življenje, od svoje najbolj ranljive faze, zasluži pravno in moralno spoštovanje,« je ob tem dejal portoriški senator Thomas Rivera Schatz.
V teh dneh si mnoge skupine v Evropi aktivno prizadevajo in lobirajo za to, da bi v imenu ženskih reproduktivnih pravic bilo na davkoplačevalske stroške omogočeno opravljati splav kjerkoli znotraj Evropske unije in posledično tudi skoraj brez omejitev glede na starost nerojenega otroka.
V naših medijih lahko slišimo le o tovorstnih pobudah, ki so predstavljene kot napredne in sodobne. Pa niso. Pravzaprav so zastarele in kratkovidne. Ne upoštevajo ne sodobnih znanstvenih dognanj o razvoju človeka ne posledic, ki jih splav pušča na duševnem zdravju. Prihodnost bo pripadla družbam, ki se ne bojijo življenja in so pripravljene življenja otrok, tudi še nerojenih, zaščititi.
Vendar pa tudi v Evropi obstajajo pobude, ki si prizadevajo zaščiti življenja nerojenih otrok in materam, ki se soočajo z nezaželeno nosečnostjo, pomagati na drugače kot z ubojem njihovega otroka. Ena največjih je One of Us, ki jo sestavlja 50 nevladnih organizacij iz vse Evrope. Prizadevajo si za zaščito življenja od spočetja, tako da bi Evropska unija prenehala financirati raziskave, ki vključujejo uničenje človeških zarodkov, ter splav v okviru razvojne pomoči. Kljub skoraj popolni medijski ignoranci jim je uspelo zbrati 1,7 milijona podpisov (več kot pobuda My Voice My Choice), vendar Evropska komisija ni predlagala spremembe zakonodaje.
O pomembnih stvareh ne odločajo tisti, ki so za ali proti, ampak tisti, ki ostanejo tiho. Ne bodite med njimi.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Katarina Nzobandora po izgubi otroka: “Svet je hitel naprej, jaz pa sem stala na mestu.”
Urška Petak: Tudi če izgubimo otroka v zgodnji nosečnosti, imamo vso pravico do žalovanja
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
