Vir: ShutterstockPrisha Mosley je danes 26-letna ženska, ki se je pri 15-ih letih začela identificirati kot moški, pri 17-letih so ji zdravniki predpisali testosteron, leto pozneje pa ji je plastični kirurg v Severni Karolini opravil dvojno mastektomijo (odstranitev prsi).
Na Neodvisnem ženskem forumu je opisala, kako so jo transspolna zdravila in operacije “spremembe spola” oropale otroštva in povzročile nepopravljivo škodo na njenem telesu.
“Bila sem mlada, občutljiva in izolirana”
Prisha pripoveduje: “Rodila sem se kot ženska in odraščala v Severni Karolini. Kot najstnica sem na spletu odkrila skupnost transseksualcev in bila prepričana, da bo socialna tranzicija (sprememba imena, izbira moških oblačil itd.) rešila vse moje psihične težave. Bila sem stara le 17 let, ko so mi zdravniki začeli vbrizgavati testosteron.
“Če se ozrem nazaj, sem bila popolna žrtev. Bila sem mlada, občutljiva, izolirana in trpela za hudimi težavami z duševnim zdravjem, vključno z anoreksijo, samopoškodovanjem in poskusi, da bi končala svoje življenje.”
Čeprav so njeni starši nasprotovali zdravniškemu posegu, Prisha meni, da so jih na koncu zdravniki “prisilili”, da so ga dovolili, saj so trdili, da bi v nasprotnem primeru storila samomor. O operaciji so se pogovarjali že na prvem posvetu; naslednje leto so ji opravili dvojno mastektomijo.
Kako je lahko pohabljanje zdravstvena oskrba?
Zaradi testosterona mi večino dni “gorijo” hrbet, vrat in ramena. Bolijo me sklepi. Imam atrofijo nožnice, povečana jetra …
Kljub temu da so ji obljubljali, da bo medicinski prehod ozdravil njene težave z duševnim zdravjem, se Prisha ni nič spremenila, dokler niso bili obravnavani “pravi viri” njenega trpljenja: anoreksija, mejna osebnostna motnja in travma zaradi spolnega napada.
Prisha nadaljuje: “Ko sem našla pomoč in bolj dozorela, sem se ponovno prepoznala kot ženska, vendar je škoda bila že storjena. Zaradi testosterona mi večino dni “gorijo” hrbet, vrat in ramena. Bolijo me sklepi. Imam atrofijo nožnice, t. j. suha nožnica, pekoč občutek, bolečine med spolnimi odnosi itd. Vse življenje ne bom vedela, kaj pomeni dojiti otroka. Moja jetra so povečana. Verjetno sem izpostavljena povečanemu tveganju za srčni infarkt in možgansko kap. Moj glas je trajno spremenjen.
“WPATH je ustvaril kulturo, ki poskuša najbolj ranljive med nami prepričati, da je pohabljanje lahko zdravstvena oskrba, in jaz sem ji podlegla. Počutim se, kot da sem ubila otroka, in ta otrok sem bila jaz”, še pripoveduje.
Resnica počasi prihaja na dan
Marca letos so iz Svetovnega strokovnega združenja za transspolno zdravje (WPATH) s sedežem v ZDA pricurljali dokumenti, v katerih so pro-trans zdravniki priznavali, da so nekateri njihovi pacienti bili premladi, da bi razumeli nepopravljivo naravo določenih medicinskih in kirurških posegov. V razkritih datotekah organizacije WPATH so se pojavila šokantna priznanja o škodljivih učinkih t. i. “transspolne oskrbe”.
Rak – med stranskimi učinki “transspolne oskrbe”
V vsebini, ki jo je videl ameriški novinar Michael Shellenberger, je eden od zdravnikov pisal o prijatelju, ki je po približno osmih do desetih letih zdravljenja s testosteronom zbolel za obliko raka na jetrih. “Po mojem najboljšem vedenju”, je dejal zdravnik, “je bil ta rak povezan z njegovim zdravljenjem s hormoni … Rak je tako napredoval, da se je odločil za paliativno oskrbo in nekaj mesecev pozneje umrl’.
Drugi zdravnik je navedel, da so bili pripravljeni opraviti dvojno mastektomijo pri 16-letnici, čeprav je imela raka na jetrih. Zdravnik je zapisal: “Onkolog in kirurg sta navedla, da so verjetni povzročitelji za to stanje hormoni”.
Endokrinolog, ki je bil del istega foruma zdravnikov, je izpostavil: “Vedno je samo ‘dobra teorija’, da se s 14-letnikom lahko pogovarjaš o ohranjanju plodnosti. To je tako, kot če bi se pogovarjal s steno. Večina 14-letnikov ni niti približno dorasla, da bi se o svoji plodnosti resno pogovarjali.”
Med drugimi razkritji je bil tudi glas psihologinje, ki je priznala, da so pogovori z najstniki o tem, kako bodo medicinski posebi vplivali na njih “onkraj njihovega dojemanja.”
Novinar Shellenberger je ob vsem tem dejal, da dokumenti WPATH “kažejo, da to, kar se imenuje ‘medicina spola,’ ni ne znanost ne medicina”.
Prisha Mosley je tudi ena od prvih petih žensk v ZDA, ki tožijo zdravnike in zdravstvene delavce, ker so jih pohabili, ko so bile še mladoletne.
Preberite si tudi novosti iz letošnjega leta: Evropska in britanska zdravniška stroka vse bolj zadržani glede ‘spremembe spola’ pri mladoletnih
Oglejte si tudi:
Dr. Gabriel Kavčič: “Mladim moramo povedati: ‘V redu si, ni se ti treba popravljati’”
Dr. Gabriel Kavčič: “Mlad človek, ki je zmeden v svoji spolni identiteti, potrebuje pomoč in spremljanje, ne pa operacije”
Prihajajoča oddaja z dr. Urhom Grošljem, dr. med.: Spremembe spola, posledice in etične dileme
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
In to se dogaja v Ameriki! Kako da starši nimajo nobene besede, čeprav gre za mladoletno osebo? In kako lahko to počnejo zdravniki, da uničijo življenje mladoletnemu otroku, ki ni še niti začel živeti?
To je zločin!
Samo barcaffe, dogaja se povsod po Ameriki in tudi po Evropi….Samo da nekje se starši zelo upirajo in dosegajo rezultate s tožbami (npr. Anglija in Francija ter ZDA). Pri nas so starši popolnoma tiho, verjamemo šolskemu sistemu, verjamejo medijem, verjamejo vsakemu strokovnjaku.
Ko je pri spremembi spola prepozno, pa objokujejo, krivijo druge itd. Starši, dejte se zbudit in se vprašajte, kaj počnejo z vašimi otroki po šolah, kaj jih učijo? A kaj spremljate, kaj se uči vaš otrok v šoli? A imate svojega otroka toliko radi, da ne bi kar verjeli vsakomur, ki ima pet minut časa, pa bi vam spremenil otroka v zombija oz. človeka s psihičnimi težavami?
Ne vem, no, jaz vem, da sem jaz mama in da se veliko pogovarjam s svojim otrokom, spremljam njegovo šolanje, v kakšni družbi se giblje, kaj se pogovarjajo itd. Jaz imam zaupanje vanj. Jaz se pogovarjam z njim o vseh stvareh, ničesar ne skrivam, pri nama ni tabu teme. Zato da bo pripravljen na vse “budaleštine” tega sveta.
To da starši nimajo nobene besede, ne verjamem, ker če bi starši vedeli, koliko imajo moči, bi se drugače obnašali. Pa ker ne vejo oziroma prepuščajo vzgojo vsem drugim ne pa da oni vzgajajo, je tako kot je.
Tudi Elon Musk je druge obtožil, da so mu “vzeli otroka”, ki si je spremenil spol. On, multimiljarder, ni imel moči, da bi svojega otroka obranil pred woke ideologijo, pred spremembo spola. Potem pač vemo, da ni bil prisoten pri vzgoji svojih otrok, menda jih ima 12, seveda, je pač “velik podjetnik”, za svoje otroke pa ni imel časa. Tako kot marsikateri oče ali ženska. Če bi bil prisoten pri vzgoji svojih otrok, bi tudi pri otrocih zaznal stiske, težave in jih reševal sproti….