Po nogavicah se družina pozna

Foto: Shutterstock

Nogavice so ena od temnih strani družinskega življenja. Kadar obupujem nad ogromnimi količinami teh zavozlanih stvorov, mi mož prijazno predlaga, naj si jih začnemo menjati manj pogosto. Ideja je mikavna (kdor nosi iste štumfe dva dni zapored, zmanjša njihovo količino za 50 odstotkov!), vendar se nad njo še nisem uspela navdušiti …

Zato naša 6-članska družina vsak teden še vedno pridela 86 umazanih nogavic, ki se nam posmehujejo iz najrazličnejših veder: »Operi naaas! Najdi paaare! Zložiiiii! Pospravi v omaaaare! Če ti seveda uspe ugotoviti, čigave so katere!«

Nogavice kot družinski barometer

Želite vedeti, kaj nogavice povedo o naši družini?

  • Velikanske količine neopranih nogavic: številčna družina.
  • Nekaj lično zloženih nogavic v modri in črni barvi: par pred rojstvom otrok.
  • Nogavice ves čas izginjajo: sproščen tip doma z veliko skrivnimi kotički.
  • Ves čas brezhibno pospravljene nogavice: eden od staršev (običajno mama) trpi za obsesivno-kompulzivno nogavično motnjo.
  • Nogavice ležijo po otroških sobah, kopalnici in pod kavčem: mama ima virozo.
  • Vse nogavice imajo svoj par: navdušeni smo nad minimalizmom in rednim pospravljanjem.
  • Čiste nogavice počakajo v košari, dokler jih družinski člani sami ne zložijo: otroke vključujemo v gospodinja opravila (ali pa smo samo obupali in se z nogavicami nočemo več ukvarjati).
  • Umazane nogavice gredo v pranje, ko čistih že skoraj zmanjka: ne maramo se soočati s težavami.
  • Nogavice se usujejo iz prenapolnjene omare: presenetil nas je obisk.
  • Nogavice se valjajo v sušilcu: življenje nas prehiteva.
  • Starši nimamo pojma, od koga so čigave nogavice: ravno smo kupili nove nogavice. Kar se pravzaprav dogaja ves čas. (Namig proizvajalcem: personalizirane nogavice z izvezenim imenom bi bile družinski hit).
  • Količina umazanih nogavic se drastično zmanjša: prišlo je poletje!

Komentarji

  1. Upoštevajte nasvet moža in zmanjšajte pranje za 50%. Brez skrbi, nobeden ne bo zaradi tega umrl, niti zbolel.
    Moj stari tata je bil rojen v drugi polovici 19. stoletja. Živeli so na hribčku, kjer ni bilo vode. Kdaj se bo pralo, je ukazal oče – hišni gospodar. “Ta teden še ne bomo prali, drugi teden!”. Tak je bil ukaz. Zakaj? Zato, ker je bilo treba vpreči vola in voz, da so na voz naložili umazane cunje in seveda so bile zraven še ženske, da so pri Vipavi cunje oprale. Si danes to lahko kdo predstavlja?
    Danes močno pretiravamo s to našo higieno. Stalno tuširanje in metanje cunj na kupe, čeprav sploh niso umazane, brisače po vsakem tuširanju, rjuhe vsak teden, pralni stroji veselo ropotajo in seveda tudi sušilni stroji. Mnogo mladih gospodinj stavi oprano perilo v sušilce, čeprav je zunaj 30 stopinj. Ne morem si predstavljati take potrate. Onesnažujemo okolje, trošimo vodo in elektriko. Smo zato kaj bolj zdravi? Kje pa, še nikoli ni bilo toliko alergij na vse mogoče!

  2. Oblačila so manj kvalitetna kot nekoč (sploh nogavice in spodnje perilo!), peremo pa veliko več kot nekoč in sušimo s sušilcem na vroč zrak = odlični potrošniki, ker nenehno kupujemo nova oblačila. Sušilni stroj uniči oblačila. Najbolj nogavice in brisače, ki so kmalu skrčene po šivih in če imajo kak prešit trak vmes (večinoma imajo), po nekaj časa pa iz njih nastane samo še trda mrežica, ker vse kosmate dlačice počasi izpiha iz materiala. Take so neprijetne na dotik in ne pivnajo vode. Ko jih prvih nekajkrat posušiš v sušilcu so res zelo mehke, ker ventilator izpiha vodo in s tem tudi vodni kamen; porabimo manj mehčalca oz. nič. Dolgoročno je to slabo. Pri nas skoraj ne uporabljamo mehčalca oz. minimalno. Perilo se dobro ožame, nato posuši na ravni površini. Brisače so malce trše, kar dobro dene koži – peeling. Nogavice pa zdržijo mnogo dlje in niso po nekaj pranjih “lozne”.

    Nogavice, v katerih sem samo peljal otroka na vlak ali v šolo, ter se nato doma preobul, pač ne bom dal prat. Niti drugi dan še ne. Jih imam več dni, kot majico in trenirko. Gate, ki jih po tuširanju zvečer nato oblečem za 3 ure pred spanjem, bom imel še drugi dan. Spodnja majica se menja, ko je na mokro prepotena oz. mi nos pokaže, da je čas za pranje. Kavbojke, ki jih redno preoblačim, ter jih imam samo za med ljudi, lahko nosim tudi en mesec … volnen pulover perem 1x ne več let, po potrebi. Moja mati je bila še bolj skrbna. Oblačila je imela po dvajset let ali še dlje in smo jih nato podarili naprej, ker so izgledala kot nova. Ljudje absolutno preveč porabimo pralnih sredstev. Doma sem večkrat dokazal, da se z manj praška opere bolje. Predvsem pa ti “frdamani” encimi v praških ne zagnijejo v oblačilih, če so kak dan vlažna v čakanju na pranje in potem tkanina nepopravljivo smrdi. Rešitev industrije? Umetna vlakna, ki so slaba za telo. Eh.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec