Odhod v službo po koncu porodniške naj ne prekine dojenja

Foto: Sutterstock

Prve dni avgusta vsako leto poteka svetovni teden dojenja. Letošnja tema se bo osredotočila na kombinacijo dojenja in opravljanja službenega dela. Slovenija ima v tem trenutku, glede na večino sveta, zadeve urejene nadpovprečno dobro. Več kot pol milijarde zaposlenih žensk po svetu namreč nima zagotovljenih niti osnovnih porodniških storitev, še veliko več pa jih v materinstvu in skrbi za otroka ni podprtih, ko se morajo vrniti na delo.

Svetovna zdravstvena organizacija bo teden izkoristila za spodbujanje ukrepov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti po vsem svetu. Tako bi zagotovili možnost dojenja vsem ženskam, ne glede na to, od kod prihajajo.

Dojenje nima nadomestila

Tega, da je dojenje najboljše, kar lahko v prvih mesecih dajemo otroku, ni treba poudarjati. Da je dojenje mnogo več kot le hrana, tudi ne. Adaptirano mleko ima z maminim mlekom skupno samo to, da se obema reče mleko in da napolni dojenčkov želodček. Adaptirano mleko je brezdušna kemijska mešanica, mamino mleko pa živa, stalno spreminjajoča se snov, ki se neprestano prilagaja razmeram, v katerih sta mamica in otrok. Otrok in mama razvijeta posebne vrste sožitje, pride pa čas, ko mora mama žal spet v službo, čeprav bi še tako rada ostala ob detecu, ki jo potrebuje. Ločitev v prvih mesecih otrokovega življenja je sporna v mnogo pogledih!

Mamin odhod v službo ni idealna situacija, vendar pa ne pomeni, da je z dojenjem treba prenehati.

Ko se vračaš v službo, ni treba razmišljati o koncu dojenja

V Sloveniji so mamice lahko skupaj z otročičkom skoraj celotno prvo leto, nekaj tednov pa je po novem namenjenih tudi očetom. Seveda sodi tudi očka ves čas v otrokovo bližino, vse lahko počne z njim in zanj, dojiti pa vendarle ne more. Mamin odhod v službo ni idealna situacija, vendar pa ne pomeni, da je z dojenjem treba prenehati. Pri nas je čas, ko je »sprejemljivo« dojiti, omejen na mesece, ko je mamica doma zaradi nege otročička. Torej približno eno leto. Času, ko je mama doma, je tudi drugod po svetu prilagojena najpogostejša dolžina obdobja dojenja otroka. Manj kot ga je, manj časa so otroci dojeni.

Vendar pa je dojenje tudi po vrnitvi na delo mogoče! Dojenje zagotavlja bistvene zdravstvene in prehranske koristi za otroke s pozitivnimi vseživljenjskimi učinki. Družba bi morala biti zainteresirana, da je čim več otrok dojenih tako dolgo, kot si želijo, kajti to dolgoročno pomeni bolj zdravo prebivalstvo – in delovno silo – za prihodnost.

Služba in dojenje lahko gresta z roko v rok

Teden dojenja opozarja, da bi globalno zakonodaja morala ženskam omogočati vsaj 18 tednov, po možnosti pa več kot pol leta plačanega časa, ko se namesto službi posvečajo svojim dojenčkom. Po tem obdobju pa zagotoviti plačani prosti čas in namenski prostor za dojenje ali izčrpavanje mleka. Na tem področju bi se tudi v Sloveniji dalo še marsikaj narediti. Imamo sicer možnost, da mamica izkoristi uro med delom in gre podojit otroka, vendar to koristi le tistim mamam, ki so zaposlene blizu mesta, kjer je v varstvu njihov otrok. Če je razdalja prevelika, se preveč časa potrati za prevoz. Prav tako ta ura ni plačana in se zato mami službeni delovnik podaljša za eno uro. To pomeni, da pride domov kasneje in je nedeljeni skupni čas z otrokom in družino še krajši. Res zelo redko kje je v službi zagotovljen prostor, kjer bi mamica lahko podojila prinešenega otroka ali  si v miru izčrpala mleko in ga pospravila v za to namenjen hladilnik.

Družba bi morala biti zainteresirana, da je čim več otrok dojenih tako dolgo, kot si želijo, kajti to dolgoročno pomeni bolj zdravo prebivalstvo – in delovno silo – za prihodnost.

Noseča in doječa ne predstavljata težav za delo

Seveda v to kategorijo sodijo tudi vsakršne oblike diskriminacije mamic, kot je ta, da težko dobijo službo za nedoločen čas, da mnoge odlično usposobljene ženske ne dobijo službe, ker so slučajno ravno tedaj noseče in bi službi predstavljale same težave.

Delodajalce skuša teden dojenja spodbuditi, da zagotovijo mamicam vsaj toliko porodniškega dopusta, kot ga predvideva lokalna zakonodaja. Prav tako pa je zaželeno, da mamicam kasneje ponudijo možnost čim krajše ločitve od dojenčka. To lahko storijo tako, da njihovim željam prožno prilagajajo urnik dela ali pa »pridejo naproti«, kolikor le gre. Možnosti je veliko! Lahko recimo omogočijo varovanje otrok na delovnem mestu ali v neposredni bližini, omogočijo delo na daljavo, delo s skrajšanim delovnim časom in v nekaterih primerih celo dovolijo materam, da svoje otroke pripeljejo na delovno mesto.

Nepogrešljivi so tudi prijateljski odnosi s sodelavci. Vsi vemo, da se v kolektivih, kjer so ljudje zreli in dobri, da urediti marsikaj, pa ob tem delo niti najmanj ne trpi. Razmere nikoli niso tako dobre, da jih z dobro voljo ne bi mogli narediti še boljših. Sploh ker gre za največje stvari življenja. Za vzgojo in razvoj prihodnjih rodov.