Oče za svojega sina z Downovim sindromom narisal strip – z njim kot superjunakom

Thumbnail

Superjunaki so v življenju majhnih fantov izjemno pomembni. To je morda nekaj, česar mame ne bomo nikoli razumele. Še kako dobro pa to razumejo očetje.

Chip Reece je odrasel moški. Ollie je njegov sin. Kaj imata lahko skupnega dejstvi, da je Chip v otroštvu prebral ogromno stripov, v katerih so nastopali superjunaki in da je Ollie otrok z Downovim sindromom? Na prvi pogled nič, toda oče Chip je iz tega naredil čudovito zgodbo. Dobesedno.

Očetje želijo sinovom le najboljše

Chip Reece v prvi vrsti ni oče otroka s posebnimi potrebami, temveč je oče. Samo oče, ki ga skrbi za sinovo prihodnost in mu želi vse najboljše v življenju. Želi si, da bi sedemletni Ollie vedel, da lahko doseže marsikaj. Da lahko sanja velike sanje ravno tako kot vsi drugi otroci.

Kadar je bil Chip majhen, je naravnost požiral stripe, v katerih so nastopali junaki z nadnaravnimi močmi. Kot marsikateri fantič se je tudi sam zgledoval po njih. Ker pa kljub vsemu prebranemu ni poznal stripa, v katerem bi kot superjunak ali poleg njega nastopala oseba z Downovim sindromom, po katerem bi se lahko zgledoval tudi njegov sin, se je odločil, da takšen strip ustvari kar – on sam.

 

»Tudi ljudje z Downovim sindromom so lahko superjunaki!«

Tako se je oče brez izkušenj pripovedovanja zgodb in risanja podal na avanturo, na katero sta ga vlekli dve stvari: ljubezen do stripov in predvsem ljubezen do svojega sina.

»Res sem si želel, da bi Ollie videl, da so lahko tudi ljudje z Downovim sindromom superjunaki!«, je dejal ob predstavitvi svojega stripa, ki nosi naslov »Metaphase« in se predstavlja tudi na Kickstarterju. Po besedah avtorja je velik del zgodbe črpal iz resničnega življenja malega Ollieja, njune skupne dogodivščine pa je začinil z nadnaravnimi močmi.

Sporočilo zgodbe se dotika vseh nas

V stripu nastopata oče kot super junak in mali Ollie, ki mu sledi na njegovih dogodivščinah. Skozi zgodbo oče izrazi marsikateri strah in zaskrbljenost iz vsakdanjega življenja.

Oče se namreč kar naprej boji, kaj vse se lahko zgodi sinu, ki stalno želi biti del avantur z očetom in njegovih bojev z zločinci.

Toda starejši kot je Ollie v zgodbi, bolj postaja sit očetove pretirane zaščitenosti in tega, da stalno zavrača njegove želje po sodelovanju v očetovih superjunaških podvigih. In temu se tudi prijazno, a odločno upre.

»Ollie v zgodbi stalno posluša, kako mu ves svet govori, da je in vedno bo omejen in česa vse ne bo mogel početi, hkrati pa se mora boriti še z lastno frustracijo, da se stalno primerja z očetovimi neskončnimi sposobnostmi,« je zapisal na Kickstarterju. Toda na koncu Ollieju uspe v svojih bojih. Tako oče kot svet mu priznata supermoči.

»Ollie je veliko več kot le oseba z Downovim sindromom,« je ob izdaji stripa še povedal njegov oče. »Je nekdo s čisto svojo osebnostjo in, glede na to, kaj vse je že doživel in preživel, je resnično superjunak!«

Nič drugače ni v vsakdanjem življenju kateregakoli otroka. Odrasli skozi vse obveznosti kaj hitro pozabimo, kaj vse naši otroci že zmorejo in znajo. Marsikdaj jih v življenju tudi nenačrtno ali nevede izključimo iz nečesa, za kar menimo, da še ne zmorejo. Toda oni zmorejo, vejo in čutijo veliko več, kot si odrasli včasih predstavljamo. Morda pa imajo otroci v sebi kanček moči superjunakov …

 

Vir: upworthy.com

Foto: youtube.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja